Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 03. 08. 2012 Stran: 8
Revizorji KPMG so na letno poročilo Perutnine Ptuj izdali mnenje s pridržkom
Ljubljana - Skupina Perutnina Ptuj je lani že tretje zaporedno leto končala v izgubi, ki jo predsednik uprave ptujske družbe Roman Glaser pripisuje zlasti visoki rasti cen surovin. Toda stroški blaga in materiala so se lani v Skupini Perutnina Ptuj zvišali le za 6,5 odstotka oziroma za 0,2 odstotka več, kot je znašala rast čistih prihodkov, in tako na slabše poslovanje praktično niso imeli večjega vpliva.
Iz letnega poročila, ki ga v družbi še vedno niso javno objavili in je dostopno zgolj na sedežu podjetja, je razvidno, da je bil ključni krivec za lanskoletno izgubo srbski Topiko. Samo lani je srbska družba, ki seje vminulem letu združila s Tehnoopremo in Perutnino Ptuj Beograd, ustvarila še tri milijone evrov čiste izgube, v štirih letih pa že 13 milijonov evrov. To izgubo morajo v Perutnini Ptuj pokrivati z vedno novimi dokapitalizacijami, do zdaj pa so v Topiko vložili že 15,6 milijona evrov. Kljub konstantnim izgubam in slabi finančni sliki naložbe v to hčerinsko družbo še niso slabili. Revizorji BDO Revizije so v posebni reviziji poslovanja Skupine Perutnina Ptuj nakup Tehnoopreme (tedanje lastnice Topika) sicer označili kot »ekonomsko upravičen«, čeprav so hkrati v istem poročilu zapisali, daje imela srbska skupina v času nakupa blokirane račune in negativen kapital, banke pa sojo želele poslati v stečaj.
Vrednotenje Topika paje bil tudi eden od ključnih razlogov, zakaj so revizorji družbe KPMG letnemu poročilu Perutnine Ptuj izdali mnenje s pridržki. Kot so zapisali v KPMG, jim uprava Perutnine Ptuj ni predložila ustrezne ocene vrednosti družbe, na podlagi katere jo Perutnina Ptuj v svojih bilancah vrednoti na slabih 16 milijonov evrov oziroma po 7-krat višji vrednosti, kot znaša kapital srbske družbe. Revizorji v svojem mnenju k letnemu poročilu hkrati opozarjajo, da Perutnina Ptuj ni oblikovala še nobenih popravkov za 10-milijonsko posojilo propadlima Infondu Holdingu in Centru Naložbam. Vračilo tega posojila Glaser sedaj zahteva od Pivovarne Laško, kjer pa patronatske izjave, ki jo je podpisal Boško Šrot, ne priznavajo.
Podobno tudi novo vodstvo Merkurja ne priznava opcijske pogodbe (menjava delnic Perutnine Ptuj za delnice Merkurja), ki sta jo sklenila Glaser in nekdanji predsednik uprave Merkurja Bine Kordež. Če bi v Perutnini Ptuj slabili posojila Infondu Holdingu in Centru Naložbam, delnice Merkurja in delnice Probanke, ki jih vrednotijo po knjigovodski vrednosti, bi jim to njihov kapital znižalo za več kot tretjino.
Konec lanskega leta je imela Skupina Perutnina Ptuj uradno 97 milijonov evrov kapitala in skoraj 125 milijonov evrov finančnih obveznosti, ki so se lani znižale za vsega dva milijona evrov. V začetku junija je sicer Perutnini Ptuj uspelo z bankami doseči dogovor o dolgoročnem podaljšanju posojil, ki naj bi jih banke v večini podaljšale za sedem let. V Perutnini se jim je z bankirji uspelo dogovoriti tudi o moratoriju za odplačilo glavnice do konca letošnjega leta, čeprav je Glaser še pred nekaj tedni zanikal, da bi imeli v ptujski skupini likvidnostne težave.
Mali delničarji Glaserju ne bi dali razrešnice
»Menimo, da si uprava in nadzorni svet Perutnine Ptuj nikakor ne zaslužita razrešnice, saj je iz ugotovitev posebne revizije in javnih objav razvidno, da je uprava sklepala posle brez upoštevanja ekonomskega interesa družbe, kar posledično pomeni, da je opustila načelo dobrega gospodarja, ki ga je nadomestila z lastnim upravljalskim interesom,« so včeraj sporočili iz društva malih delničarjev MDS. Predsednik MDS Rajko Stankovič je tako za skupščino Perutnine Ptuj, ki bo 31. avgusta, že poslal nasprotni predlog, po katerem naj bi člani uprave in nadzornikov ostali brez razrešnice. MDS bo na skupščini Perutnine Ptuj zahteval tudi izplačilo 1,6 milijona evrov oziroma 0,28 evra bruto za delnico, medtem ko je uprava predlagala, da dividend letos ponovno ne bi delili.