Medij: Dnevnik Avtorji: Suzana Rankov, Vesna Vuković Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 19. 10. 2011 Stran: 24
Ljubljana - Čeprav Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) poudarja, da pri kadrovanju "daje prednost novim obrazom, ki so strokovnjaki na svojih področjih", pa to za primer Adrie Airways ne drži.
Kandidati za nadzornike, ki jih je uprava agencije po naših informacijah predlagala v presojo Akreditacijski komisiji, so namreč sami stari znanci Adrie - nekdanji direktor Aerodoma Ljubljana in vpliven član stare garde SD Vinko Može, Možetov član uprave Aerodroma in nekdanji svetovalec uprave na Adrii Airways Peter Marn ter nekdanji namestnik direktorja Adrie Airways Sergej Goriup. Poznavalci razmer kandidate ne povezujejo le z zdajšnjim predsednikom uprave Aerodroma Ljubljana Zmagom Skubirjem in njegovim interesi v Adrii, pač pa tudi z Janezom Kocijančičem, danes vplivnim poslovnežem blizu SD ter do začetka 90. let prejšnjega stoletja tudi direktorjem Adrie Airways, ki je po vseh teh letih ostala njegovo interesno polje.
Ob takšnih kandidatih za nadzornike Adrie ni pričakovati, da bi začeli kmalu iskati strateškega partnerja, kot je ob zagotovitvi državne pomoči obljubila tudi vlada in kar vsaj uradno želi tudi AUKN. Ni težko predvideti niti korenitih posegov v vodstvo našega največjega letalskega prevoznika. Izvršni direktor Robert Vuga bo, kot je že v ponedeljek javno napovedal, v petek tako ali tako predlagal sporazumno prekinitev delovnega razmerja. Položaj v Adrii tehniki, v kateri je pred dnevi postal glavni izvršni direktor, je namreč tako resen, da se mu bo v celoti posvetil. Tako za Vugo kot drugega izvršnega direktorja Klemena Boštjančiča velja, da sta zagovornika iskanja strateškega partnerja, brez katerega dolgoročne rasti Adrie ne bo. Jasno je tudi, da nista del "stare" garde, ki že desetletja obvladuje Adrio in Aerodrom. Stare brniške strukture želijo očitno zdaj, ko je sanacijska ekipa ob sodelovanju lastnikov in bank uspela rešiti Adrio pred stečajem, ponovno prevzeti oblast v našem nacionalnem letalskem prevozniku. Hkrati želijo preprečiti, da bi se pretrgale dolgoletne poslovne vezi in posli, med katerimi so tudi taki, katerih ekonomska korist je za Adrio vprašljiva.
Na AUKN, ki bo po delničarskem sporazumu v nov nadzorni svet predlagala dva kandidata kot zastopnika države, imen ne razkrivajo, saj svet agencije še ni sprejel nobene odločitve. "Skladno s predvidenim postopkom bo akreditacijska komisija akreditirala in nominirala ustrezne kandidate, ki jih morata zatem potrditi še uprava in svet agencije," so pojasnili. Po naših informacijah je sicer uprava na akreditacijsko komisijo že poslala seznam omenjenih treh kandidatov, komisija pa lahko poleg presoje predlaganih kandidatov tudi sama dopolni seznam z novimi imeni. Banke, ki so pred nedavnim konvertirale del terjatev v kapital, imajo po delničarskem sporazumu pravico do predlaganja dveh kandidatov, na agenciji pa so pojasnili, da so banke pozvali k transparentnemu in strokovnemu postopku. NLB po naših informacijah za nadzornika predlaga Tadeja Krašovca, direktorja sektorja za upravljanje tveganj, medtem ko preostale tri banke - banka Hypo, Unicredit in Abanka Vipa - imena skupnega kandidata še niso razkrile.
Toda zataknilo se je že na ponedeljkovem sestanku lastnikov. Agencija namreč želi, da bi tudi banke svoje kandidate poslale v presojo akreditacijski komisiji, čeprav tovrstni postopki za zasebne lastnike podjetij niso niti predpisani niti običajni. Banke so že povedale, da se s takšnim postopkom ne strinjajo, toda predstavniki agencije so jim dali vedeti, da bodo v nasprotnem primeru kljub jasnim določilom delničarskega sporazuma banke na skupščini preglasovali. Za primer, kako samovoljno agencija ravna v različnih primerih, navedimo Geoplin, kjer agencija ni zahtevala, da bi akreditacijska komisija presojala kandidata Petrola. Da namerava vplivati tudi na izbor kandidatov bank, daje slutiti tudi včerajšnje pojasnilo AUKN, da pričakuje "čimbolj strokoven, izkušen, heterogen in etično ter poslovno neoporečen nadzorni svet".
Kdo so kandidati uprave AUKN
Vinko Može je na zadnjih državnozborskih volitvah kandidiral na listi SD. V zadnjih letih je med drugim postal član nadzornega sveta Intereurope, bil je kandidat za upravo Darsa in Termoelektrarne Šoštanj, vedno so zanj lobirali vplivni člani SD. V prejšnjem političnem sistemu je bil zaposlen na republiškem sekretariatu za notranje zadeve, leta 1978 pa je prevzel vodenje oddelka za varnost prometa v Republiki Sloveniji. Do leta 2007, ko mu nadzorni svet v času Janševe vlade ni želel zaupati novega mandata, je bil dvajset let direktor Aerodroma Ljubljana, ki je bil v neprestanih konfliktih z Adrio Airways.
Peter Marn, ki je danes vodja odbora malih delničarjev Adrie Airways pri Društvu MDS, je bil pred leti Možetova desna roka, pred tem pa je zasedal vodilne položaje na Adrii Airways. Pomembno funkcijo je imel tudi v nekdanjem izvršnem svetu, kjer je bil namestnik republiškega sekretarja za promet. Kot zanimivost; Marn je na eni od zadnjih skupščin izpostavil pomembnost sodelovanja z murskosoboško družbo Regal, ki že leta upravlja brezcarinsko prodajalno na brniškem letališču, in negodoval, zakaj tega sodelovanja zaradi njegove pomembnosti ni v letnem poročilu!
Tudi za Sergeja Goriupa (nekoč Gorjupa) velja, da sodi v staro gardo vplivnežev, ki so dolga leta obvladovali letalskega prevoznika. Bil je podpredsednik poslovnega odbora Adrie, ko jo je vodil Janez Kocijančič. Povezujejo ga tudi z aktualnim predsednikom uprave Aerodroma Zmagom Skobirjem, s katerim sta bila sodelavca v vodstveni ekipi Adrie v času Petra Graška. Skobir je bil tudi zastopnik Adrie v Frankfurtu, Goriup pa v Ženevi. Pomemben del prometa Adrie je potekal na relaciji Frankfurt-Skopje in Ženeva-Skopje, kjer so nekateri v Adrii že v preteklosti ugotavljali negospodarne posle, a jih ni bilo mogoče prekiniti. Zastopnik Adrie v Skopju Momo Rafaelovski, ki o Skobirju govori o presežkih, je pri tem igral pomembno vlogo, svoj vpliv pa je prek starih letalskih struktur očitno zadržal še do danes. Po trditvah naših virov mu je tako donedavni predsednik uprave Adrie Tadej Tufek omogočil, da je po zelo ugodni ceni - okoli 50.000 evrov, ki jih je lahko brezobrestno poravnal v več deset obrokih - prišel do poslovnih prostorov Adrie v centru Skopja. Mimogrede, s to pogodbo ni bil nikoli seznanjen nadzorni svet Adrie, podpisal pa jo le Tufek brez takratnega člana uprave Marjana Ravnikarja.