Šrot jih je le dočakal

Medij: Dnevnik
Avtorji: Rankov Suzana
Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Komentar
Datum: 19. 06. 2009

Stran: 3

Na dan, koje hrvaška policija aretirala Miroslava Kutleja, enega največjih hrvaških privatizacijskih tajkunov, je slovenska policija sprožila obsežno preiskavo proti sistemu Boška Šrota, ki velja za enega največjih slovenskih tajkunov. Medtem ko so bili na Hrvaškem v zadnjih letih priče številnim policijskim akcijam proti mogočnežem, ki so obogateli na sporen način, je policijska preiskava proti pivovarskemu baronu prva te vrste pri nas, čeprav sta lastninjenje in privatizacija v zadnjih petnajstih letih »naplavila« kar nekaj bogatašev in za sabo pustila množico opeharjenih malih delničarjev. Neuspešno poplačilo posojila Infond Holdinga in hišne preiskave sicer še ne pomenijo konca imperija Boška Šrota, ampak samo nadaljevanje agonije. Za Šrota bo v prihodnjih mesecih ključni problem izguba kredibilnosti in zaupanja znotraj sistema. Direktorji, ki so podpisovali pogodbe, s katerimi so neprostovoljno financirali njegovo lastniško konsolidacijo in se zaradi tega znašli v policijskih postopkih, mu namreč že odrekajo poslušnost, zaposleni pa izgubljajo zaupanje in motivacijo. Toda tako kot se Igor Bavčar ni zmogel pravočasno umakniti iz zavoženega Istrabenza, tega ni pričakovati niti od Boška Šrota. Dlje ko bo trajalo umiranje najbolj razvpite slovenske lastninske zgodbe, večja bo poslovna škoda gospodarskega sistema, ki zaposluje nekaj deset tisoč ljudi. Kako uspešna bo preiskava proti Šrotu, je danes nemogoče napovedati. Ne samo zaradi njegovega štaba najboljših pravnikov in pogosto nepredvidljivih sodniških odločitev, ampak zlasti zato, ker sta policija in tožilstvo vprostore družb, ki so pomagale financirati Šrotovo lastninjenje, vstopila vsaj leto dni prepozno. Večina spornih transakcij namreč sega v leti 2007 in 2008. Torej v čas, koje policijsko ministrstvo vodil Dragutin Mate, vlado pa današnji šef opozicije Janez Jama, Še več; do sporne prodaje Mercatorja, kije Bošku Šrotu in Igorju Bavčarju dala zagon za lasmiške apetite, je prišlo v prvem letu Janševega vladanja, računsko sodišče pa je tožilstvu, ki ga še danes vodi Barbara Brezigar, pobudo za kazensko preiskavo zaradi prodaje Mercatorja posredovalo že pred dvema letoma. Tudi sedanji preiskovalni postopki že vzbujajo dvome. Prvič zato, ker je do hišnih preiskav prišlo ravno na dan, kosov NLB zaradi pritiska države sprožili postopke prodaje zaseženih delnic Pivovarne Laško in Mercatorja, zaradi česar se ustvarja vtis, da gre za usklajeno politično akcijo proti Bošku Šrotu. Drugič, po dostopnih podatkih se včerajšnje hišne preiskave ne nanašajo na vse sume kaznivih dejanj, za katere v zadnjih letih vesta policija in tožilstvo. Zlasti v preiskavo (še) niso bile vključene transakcije, s katerimi sta si pri lastniški konsolidaciji pomagala Šrot in Bavčar. In tretjič, v oči bode sam potek preiskav. Kriminalisti namreč, tako kot je običajno pri tovrstnih postopkih, niso opravili hišnih preiskav na domačih naslovih, prav tako niso opravljali informativnih razgovorov na sedežih družb, Boško Šrot pa se je imel včeraj čas ukvarjati ceh s postopki Urada za varstvo konkurence. Policija, tožilstvo in sodišče se bodo morali še pošteno potruditi, da dokažejo, da živimo v pravni državi in da lahko državljani zaupamo pravosodnemu sistemu. Mediji smo namreč v zadnjih letih neprestano opozarjali na sporne postopke lastninjenja, vendar se organi pregona na očitno izigravanje malih delničarjev in izčrpavanje podjetij za poplačilo menedžerskih posojil niso odzivali Redki primeri, ki so se znašli na sodišču, pa so se končali z oprostilnimi sodbami... Policija in tožilstvo sta v prostore družb, ki so pomagale _ financirati Šrotovo lastninjenje, vstopila vsaj leto dni prepozno. Suzana Rankov