Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 27. 05. 2010 Stran: 9
Ljubljana - Bi lastniki tako imenovanih prednostnih delnic v prihodnjih letih lahko postali pomemben element pri odločanju o prihodnosti slovenskih delniških družb?
Vprašanje se zastavlja ob najnovejšem stališču Agencije za trg vrednostnih papirjev, ki v kvoto za doseganje prevzemnega praga po novem šteje tudi prednostne delnice z glasovalno pravico. Znano je, da imetniki prednostnih delnic običajno nimajo zagotovljenih glasovalnih pravic, ampak imajo zagotovljeno pravico do stalne dividende.
Kar pa se lahko spremeni, saj zakon o gospodarskih družbah v svojem 315. členu med drugim določa tudi, kdaj imetniki prednostnih delnic lahko pridobijo in uresničujejo glasovalne pravice. To se, poenostavljeno, zgodi, če lastniki prednostnih delnic dve leti zapored ne prejmejo izplačanih dividend, kot jim pripadajo.
»V tem primeru se prednostne delnice upoštevajo tudi pri izračunu z zakonom ali statutom zahtevane kapitalske večine,« lahko med drugim preberemo v ZGD. Ta določa, da je pravica do uresničevanja glasovalnih pravic iz prednostnih delnic začasna, dokler se delničarjem ne izplačajo »zaostanki«.
Z vprašanjem, ali obveza objave prevzemne ponudbe šteje tudi za imetnike prednostnih delnic, če le te pridobijo glasovalno pravico, se je na glavnega nadzornika finančnega trga obrnilo vodstvo Posebne družbe za podjetniško svetovanje (PDP), na katero Kapitalska in Slovenska odškodninska družba prenašata deleže v različnih družbah, med drugim Adrie Airways, Aera, Elana, Elektrooptike, Fotone, Novolesa, Palome, Rimskih term, Uniorja in Vegrada.
»Vprašanje, ki smo ga zastavili ATVP, se ne nanaša na nobeno konkretno družbo,« je včeraj našo informacijo potrdil prvi mož PDP Matej Golob Matzele. Prav na omenjeni člen ZGD se v svojem stališču zdaj sklicuje ATVP, ki po novem v kvoto izračuna prevzemnega praga všteva tudi prednostne delnice z glasovalno pravico. »Če imajo prednostne delnice glasovalno pravico in če njihov imetnik z glasovalnimi pravicami iz navadnih in prednostnih delnic skupaj preseže prevzemni prag, mora objaviti prevzemno ponudbo,« je v svojem stališču zapisala Agencija za trg vrednostnih papirjev, ki jo vodi dr. Damjan Žugelj.