Medij: Večer Avtorji: Irena Ferliga Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V soboto Datum: 13. 02. 2010 Stran: 8
Banka, v kateri ima država večji lastniški delež, je na trgu ocenjena kot bolj varna, pravi MATJAŽ KOVAČIČ, predsednik uprave NKBM. Nadzornemu svetu bo predlagal, naj sedanja uprava banko vodi tudi naslednjih pet let
Nadzorni svet je decembra Matjažu Kovačiču, ki v NKBM dela že 13 let kot član ali predsednik uprave, podelil nov petletni mandat, statut banke pa mu omogoča mandatarstvo. Koga bo predlagal za svoje najožje sodelavce? "V upravo je bil imenovan Andrej Plos, ki je mandat nastopil 1. decembra 2009, zato ni razloga, da dela ne bi nadaljeval v novem mandatu. Prav tako je zaradi zavzetega in dobrega dela logična ponovitev mandata Manje Skernišak. Ne glede na mandatarstvo bo komisija nadzornega sveta za imenovanja moje predloge pretehtala in se na koncu odločila," je povedal Matjaž Kovačič. V bančni strategiji pa piše, da je za tako veliko banko primerna tri- do štiričlanska uprava. Tega, dokler se o tem ne dogovorijo na nadzornem svetu, ni želel komentirati. Novi trgi, novi posli
Pred kratkim ste bili v delegaciji, ki je spremljala predsednika države na obisku v Kuvajtu. Kaj si obetate od tega obiska?
"Kuvajt in Katar oziroma ves zaliv je investicijsko zelo močno območje. Glede na to, da je NKBM javna delniška družba, kjer je zelo pomembno konstantno povpraševanje po njenih delnicah, ker to ustvarja likvidnost in vpliva na oblikovanje cene, poleg tega je NKBM tudi finančna institucija, ki vedno znova potrebuje dodaten kapital za širitev poslovanja, je obisk tega območja zelo logičen. Ta del sveta je bil dolgo vezan predvsem na ameriški finančni trg, kar se je v krizi izkazalo za zelo drago navezo, saj so veliko izgubili zaradi padanja vrednosti dolarja in vrednostnih papirjev ameriških družb. Zato so začeli razmišljati o razpršitvi svojega portfelja. Glede na to, da je Slovenija del evro območja, je to tudi za nas perspektivna možnost."
Si torej obetate nove kupce za delnico NKBM?
"Tudi, čeprav je za konkretne posle z arabskimi državami potrebno veliko dela, veliko osebnih stikov, predstavljanja svojega potenciala. Za njih je Slovenija dokaj neznana država. Za NKBM je tudi ugodno, da moška odbojkarska reprezentanca Združenih arabskih emiratov že nekaj let prihaja na priprave v Maribor in glede na te dobre povezave, ki so pri njih vezane na vodilno družinsko strukturo, si obetamo realizacijo kakšnih poslov."
Delnica NKBM je že nekaj časa pri 12 evrih, čeprav je Citi Group lani jeseni napovedal, da naj bi se decembra tečaj dvignil na 19 evrov. Zakaj se to ni zgodilo?
"Dno tečaja delnice je bilo pri 8 evrih, zdaj je stabiliziran pri 12 evrih, kar je primerljivo z delnicami bank srednje Evrope. Citi Group je ocenil delnico glede na perspektivo banke in njeno finančno moč. Trg pa zaradi apetita po nakupu teh delnic določa takšno ceno, ki je tudi posledica konstantne ponudbe enega večjih skladov, ki je počasi izstopal iz lastništva."
Ali drži podatek, da v zadnjem času povečujejo nakupe tuji investitorji, in kdo so to?
"Res je, to so praviloma skladi, ki upravljajo denar za druge vlagatelje. Naša vrednotenja so trenutno ugodna in praviloma gre za dolgoročne vlagatelje, ki pričakujejo, da bodo čez nekaj let dosegli ustrezen donos."
Lahko to povežemo z morebitnim zmanjševanjem deleža države v lastništvu NKBM?
"Mislim, da ne. To je pač normalen posel, glede na to, da je delnica NKBM tretja najbolj likvidna na Ljubljanski borzi in je vključena v širši indeks Dunajske borze."
Prednost državnega lastništva
Se je v krizi izkazalo za prednost, da je NKBM v pretežni državni, torej domači lasti?
"A priori je tista banka, ki ima večji delež državnega lastništva, na trgu ocenjena kot bolj varna, vendar v Sloveniji kriza v finančnem sektorju ni bila tako globoka, da bi se morale banke zatekati k državi po pomoč, kot v tujini, kjer so države z velikimi zneski v začetku krize dokapitalizirale banke, kasneje še enkrat, banke so šle skozi programe prestrukturiranja. Tega slovenski bančni sistem ni potreboval.
Na najnovejšem seznamu državnega premoženja NKBM ni med družbami, ki so v nacionalnem interesu in kjer namerava država obdržati lastništvo.
"Končnega besedila še nisem videl, a mislim, da je NKBM na seznamu družb ne sicer z absolutno nacionalno prioriteto, ampak tistih, kjer država ohranja možnost predkupne pravice, če bi se te družbe prodajale. Sam mislim, da glede na naše razpršeno lastništvo večinski delež države ni nujno potreben, a da družba vseeno ostane v nacionalnem interesu v duhu ohranjanja vrednosti, ki jo ima skupina NKBM za ožji in širši prostor. Vendar nikoli ni bilo razmišljanj, da bi se prodali enemu tujemu lastniku."
Kdaj bi bil za vas primeren čas, da država izstopi ali zmanjša lastniški delež?
"Dokler bo imela država več kot 25odstotni delež, bo odločilno vplivala na dolgoročno strategijo banke, saj nihče, četudi večji lastnik, bistvenih stvari ne bo mogel sam spreminjati, čeprav bi imela država le 25-odstotni delež. Sam glede tega ne vidim problema. Seveda pa bi bilo treba razmisliti o zmanjšanju deleža države, če bi NKBM pridobila ustrezna soglasja za večje akvizicije, za katere bi potrebovala dodaten kapital in bi ga poiskala na trgu, namesto da bi ga vplačevala država. To bi pomenilo zmanjševanje deleža države v kapitalu banke, ne pa tudi njenega umika."
Zamujen čas za osvajanje trgov?
Omenili ste akvizicije. Ena se dogaja v Srbiji, kjer NKBM kupuje Credy banko, druga je Poštna banka Slovenije (PBS), pa učinkov tega povezovanja komitenti ne čutimo kaj veliko.
"V bančništvu je dobro, če imajo ljudje občutek, da se nič ne dogaja. Poštna banka posluje stabilno, za krizne razmere izjemno dobro, kar pomeni, da je bila integracija dobro izpeljana, saj seje donosnost banke bistveno povečala in izpolnjuje osnovno poslanstvo, to je poslovanje z občani. Verjetno bi v PBS lahko postorili še kaj, a poslovanje je donosno in varno. Akvizicije na tretjih trgih so tisto, kar je v NKBM trenutno prva prioriteta, ker se je izkazalo, da je odvisnost od le enega trga, slovenskega, preveč rizična. Padanje marž je v Sloveniji tako veliko, da moramo poiskati nove priložnosti."
Ali ni za širitev na južne trge čas malce neprimeren? Kriza je, ti trgi pa so praviloma že osvojeni in razdeljeni.
"To je čisto odvisno od strukture transakcije, je pač tako, da ima Srbija velik potencial za rast. Pozno ali ne pozno, v Srbiji je registriranih skoraj 1400 slovenskih podjetij, in to je velika potencialna baza, s katero lahko poslujemo. NKBM je tudi financirala večino največjih prevzemov, ki so jih izvajala slovenska podjetja v Srbiji, zato ocenjujem, da imamo tam možnost za uspeh. Razlog za ta nakup je osvojitev novega trga, ki ima štirikrat toliko prebivalcev kot Slovenija, bančni sistem je še relativno slabo razvit in ima trikrat višjo maržo kot v Sloveniji."
Kakšno vlogo pa ima predstavništvo NKBM v Beogradu?
"Odprli smo ga prav zato, da smo lahko opravili vsa pripravljalna dela za to akvizicijo, po zaključku transakcije pa ga bomo zaprli."
Kdaj nova dokapitalizacija
Ali bo zaradi tega potrebna nova dokapitalizacija, saj obstaja občutek, da je šel denar nedavne dokapitalizacije s 26 milijoni evrov, katerih večino je vplačala slovenska država, tudi za nakup banke v Srbiji.
"Ne. Vprašanj o tem, kam gre kateri denar, ne razumem prav dobro. Denar nima etikete z naslovom. Tudi brez te dokapitalizacije bi imeli dovolj kapitala za nakup Credv banke. A menimo, da je negotovost poslovanja v današnjih časih tako visoka, daje bolje, če ima banka nekoliko višjo kapitalsko ustreznost, kot je potrebno za njeno poslovanje. Skupina NKBM ima trenutno 11,83-odstotno kapitalsko ustreznost, banka ima nekoliko nižjo, kar kaže, da z veliko mero previdnosti vodimo to banko."
Se že pričakuje naslednja dokapitalizacija?
"Za aktivnosti, ki jih imamo v načrtu letos, t.j. nakup banke v Srbiji in morebitna dokapitalizacija naših hčerinskih družb, in za organsko rast imamo dovolj kapitala. Če bi se pokazala priložnost za še kakšno akvizicijo, bi potrebovali dodaten kapital."
Vas kaj skrbi sicer že dolgo napovedano povezovanje Gorenjske banke in Abanke, čeprav je vprašanje, ali so bo to sploh zgodilo?
"Ne, ker moramo vsi poslovni subjekti na trgu iskati svoje priložnosti, in sam se ukvarjam z vodenjem naše skupine v dobičkonosne vode, ne pa s tem, kaj počno naši konkurenti, čeprav jih ne gre zanemarjati. Njihove statusne spremembe nas manj zadevajo kot njihova agresivnost na trgu. Zato nas bolj zanima, kaj dela naša konkurenca pri razvoju produktov in cenovni politiki, kot pa združevanje posameznih bank, čeprav je včasih tudi to za nas pozitivno. Vsi komitenti ne odobravajo vedno povezovanj, ki jih praviloma spremlja veliko internih težav, zaradi česar se pojavi več tržnega prostora za druge."
Vse slabši kreditni portfelj
NKBM je pred dnevi objavila poslovne rezultate za leto 2009. Večji del dobička so odnesle rezervacije in slabitve, kreditni portfelj pa se po podatkih Banke Slovenije v bančnem sistemu slabša. NKBM pri tem verjetno ni izjema. Kako upravljate ta tveganja?
"Kdor bi trdil, da se mu ne slabša kreditni portfelj, bi zavajal. Tudi če v tem trenutku trpi dobičkonosnost, jo v NKBM ohranjamo, saj smo znatno znižali stroške in dosegamo dovolj prihodkov, da lahko oblikujemo tako visoke rezervacije za tekoče poslovanje. Če pogledamo začetek in konec lanskega leta, vidimo, da se je delež komitentov, ki zamujajo z vračili obveznosti, povečal za dvainpolkrat. To je 5 odstotkov našega portfelja, številka je znatna in sprememba bistvena. Zato krepimo rezerve.
To je bilančni vidik. Drugi pa je, da s komitenti sproti komuniciramo, skušamo doseči dodatna zavarovanja, sprotno izpeljujemo problematične naložbe, skupaj iščemo rešitve za nasedle investicije, ki kažejo možnost, da prinesejo rezultate. Paleta skrbi za kvaliteto portfelja je široka in NKBM je v težkih pogojih že poslovala, zato imamo razdelan sistem upravljanja z naložbami. Naš uspeh pa je tudi zelo odvisen od zunanjega okolja, kamor gre večina izvoza našega gospodarstva."
V vse večjih težavah je gradbena panoga. Kakšna je izpostavljenost NKBM do gradbeništva in še posebej do gradbenih podjetij, ki imajo sedež v Mariboru: Konstruktor, CPM in MTB?
"Izpostavljenost do gradbeništva je okoli 7 odstotkov našega portfelja. Gradbinci imajo bistveno večje likvidnostne težave kot pred časom, ko je trg nepremičnin še bolje deloval. Toda banke imamo naše naložbe v tem sektorju relativno dobro zavarovane, naše izpostavljenosti ne moremo enačiti s potencialno izgubo, ki bi nas doletela v tem sektorju.
Zaradi sodelovanja z omenjenimi tremi podjetji ne pričakujem večjih težav. Zavarovanja imamo dovolj dobra, tudi slabitev in rezerv je dovolj, zato ne pričakujem za banko posebnih izgub. Res pa je, da bo treba v dogovoru s podjetij voditi aktivno politiko unovčevanja zalog."
Slabe banke ne potrebujemo
Kakšno je vaše stališče o slabi banki. Ali bi jo v Sloveniji potrebovali, ali bi zadoščala izločitev slabih terjatev bank v posebno bilanco?
"Slabo banko je smiselno oblikovati takrat, ko slabe terjatve presežejo na primer 20 odstotkov kreditnih terjatev bank, to bi pomenilo v vsaki banki približno njen kapital, potencialne izgube bi presegle razpoložljivi kapital. Od tega smo v Sloveniji še zelo daleč in dvomim, da bomo kdaj prišli do tega. Slovenijo velikokrat pavšalno primerjajo z državami, ki imajo velike težave. V Sloveniji je delež kreditov na stanovanjskem področju, ki se ne odplačujejo, manjši od enega odstotka, pri potrošniških kreditih pa je manjši od treh odstotkov. V primerljivih državah, kot so Češka, Slovaška, Ukrajina, je delež nevračajočih stanovanjskih kreditov 40odstoten. Slovenija v to kategorijo ne spada. V ZDA je ta delež pri osebnih kreditih več kot 7odstoten, kar je dvainpolkrat toliko kot v Sloveniji, pa ne govorijo o slabi banki, ker če lastniki banko dokapitalizirajo, slaba banka ni potrebna. Sicer pa mislim, da smo bankirji najtežje čase krize že prebrodili. Seveda ni pričakovati, da bi že jutri v bankah dosegali dobičke iz let 2006 in 2007, ne moremo pa govoriti o splošnem propadu industrije.
Da bi izločali slabe terjatve v posebno bilanco, tudi ne vidim razloga, ker teh terjatev ni toliko in ker morajo banke same poskrbeti za reševanje težav, v katere so zabredli naši dolžniki."
Dobiček banke je bil lani za 20 odstotkov nižji kot v letu 2008. Kakšno bo leto 2010?
"Gre za neto dobiček po oblikovalnih rezervacijah, pozitivno je, da smo imeli v vseobsegajočem rezultatu za 28 odstotkov višji dobiček od predhodnega leta, kar pomeni, da smo bili uspešni tako na dohodkovni kot na stroškovni strani. Slabitve, ki smo jih oblikovali, bodo morda postale del dobička, ko bomo probleme odpravili. To ni izgubljen denar, je pa nujna rezerva. Letošnje leto bo za banke polno izzivov. Pričakujemo, da se bo število stečajev povečalo, ker so podjetja porabila večino svojih rezerv, in dalj časa, kot bo EU okrevala, slabše bo za slovensko industrijo, večal se bo pritisk na banke. Opažamo, da se industrijska proizvodnja v marsikaterem podjetju izboljšuje, s tem se povečuje verjetnost, da se bodo stvari začele izboljševati."
Za letos načrtujete 30 milijonov evrov dobička. Je to realen cilj?
"Zelo smelo smo si zastavili cilje poslovanja za leto 2010, naše naložbe smo ovrednotili zelo konzervativno, slabitve in rezerve smo že pripravili. Že danes vidimo, katera podjetja bodo morala prenehati poslovati, izboljšana aktivnost v gospodarstvu pa bi se morala začeti poznati. Upoštevati moramo, daje danes težko napovedovati za eno leto naprej."
Tujci odpirajo račune v Sloveniji
Država je sprejela že tri jamstvene sheme, zdaj pripravlja četrto, kreditni krč pa še kar traja.
"NKBM ni prava banka za to vprašanje. NKBM je imela pozitivno rast tako na področju občanskega kreditiranja kot pravnih oseb. Nekateri pač niso rasli. Mogoče nekatere banke v tem trenutku niso pripravljene sprejemati tveganja. To se bo odražalo v dolgoročnem sodelovanju s klienti, ki bodo ocenili, katere banke so jim v teh kriznih časih stale ob strani."
Kolikšen krivec za kreditni krč so obrestne mere, ki so pri nas precej višje kot v drugih državah EU? Izhodiščna obrestna mera ECB je 1 odstotek, pri nas pa so bile obrestne mere decembra za kredite nefinančnim družbam do enega milijona med 5,6 in 6,1 odstotka.
"Viri, ki jih imamo v NKBM s strani ECB, pomenijo 2 odstotka bilančne vsote. Naš primarni vir so depoziti občanov in gospodarstva, tem plačujemo obrestne mere od 3,5 odstotka dalje. V Avstriji in Italiji so na primer obrestne mere med 1,5 in 2 odstotka. Če pri nas za depozite plačujemo tako visoko obrestno mero, je težko znižati ceno denarja za kredite. Zanimivo je, da nekateri klienti prek meje odpirajo pri nas nerezidentne račune in imajo depozite v Sloveniji: država jamči za depozite, obrestna mera je pri nas skoraj podvojena."
Zakaj dosedanje jamstvene sheme dajejo tako skromne učinke?
"S tem se ne morem strinjati. Prva jamstvena shema daje učinek, čeprav manjši, kot je kdo pričakoval. Zanimivo je, da smo bankirji ocenjevali, da bo jamstvena shema za prebivalstvo neatraktivna zaradi veliko administracije, a je relativno uspešna. V slovenskem bančnem sistemu se je kljub kreditnemu krču bilančna vsota povečala, v EU pa se je zmanjšala. Farna o kreditnem krču, zmanjšanju kreditne aktivnosti, je napačna. Kreditiranje se je, resda zelo malo, a kljub temu, povečalo."
Po podatkih Banke Slovenije je bil decembra 2009 prirast kreditov negativen za 0,6 odstotka.
"Morda v decembru, a pogledati moramo celo leto, morda so se nekatere banke razdolžile. Toda pri kreditiranju prebivalstva je bila kar občutna rast, pri gospodarstvu mogoče res ne toliko, pri tem nismo nič drugačni od ostale Evrope in sveta."