Medij: Poslovni Dnevnik Avtorji: mp Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Na kratko Datum: 10. 02. 2010
Ljubljana - Okrožno sodišče v Mariboru je včeraj po uradni dolžnosti sprožilo postopke za izbris Centra Naložb iz sodnega registra. Za izbris brez likvidacije so se na sodišču odločili, ker za zdaj še neznani osebi na sedežu družbe (na Titovi cesti v Mariboru) ni uspelo vročiti uradnih pošiljk, drugega uradnega naslova pa Center Naložbe nima.
Na sklep sodišča se bom takoj pritožila, čeprav je po zakonu za to 60-dnevni rok," je včeraj napovedala predsednica uprave Centra Naložb Jana Grbec.
"Na sklep sodišča se bom takoj pritožila, čeprav je po zakonu za to 60-dnevni rok," je včeraj napovedala predsednica uprave Centra Naložb Jana Grbec. "Kakšno uradno pošto so nam poskušali vročiti, ne vem, dopuščam pa možnost, da nam je niso mogli," še pravi Grbčeva. Kot pojasnjuje, ima Center Naložbe v najemu poslovne prostore v ljubljanskem BTC, na eni izmed zadnjih skupščin pa jim ni uspelo spremeniti poslovnega naslova. Kako Center Naložbe sploh plačuje najemnino, če pa so mu Banka Koper, Nova KBM in Nova Ljubljanska banka že oktobra lani blokirale vse transakcijske račune, ni znano.
Predlog za izbris Centra Naložb iz sodnega registra bi lahko v določenih primerih koristil upnikom družbe na čelu z družbami iz Skupine Pivovarna Laško (te Center Naložbe terjajo za več deset milijonov evrov) ali pa tudi družbi Kolonel Pierpaola Ceranija in Boška Šrota. Slednja bi si namreč s predlogom za izbris pridobila dodaten čas, po katerem upniki ne bi mogli izpodbijati nekaterih poslov, kot je denimo prenos delnic Pivovarne Laško in Mercatorjevih dividend iz Centra Naložb na Kolonel. Po izbrisu ne bi bilo mogoče več preverjati poslovanja Centra Naložb, insolventni postopki pa bi prenehali. A bi na drugi strani dejanski izbris Centra Naložb iz sodnega registra posledično privedel tudi do stečaja Kolonela, kar pa gotovo ni v interesu njegovih lastnikov (poleg Atke Prima Boška Šrota in Ceranija ima Kolonel še dva neznana lastnika).
Ker je namreč Kolonel večinski in hkrati tudi edini aktivni lastnik Centra Naložb, bi na dan izbrisa nasledil tudi njegovo premoženje in neposredno odgovornost za njegove dolgove, kar se je v preteklosti že zgodilo pri nekaterih manjših družbah z omejeno odgovornostjo, pojasnjuje poznavalec stečajnih postopkov, ki je želel ostati neimenovan. S tem bi se zameglila povezava med Centrom Naložbe in Kolonelom, upniki pa bi lahko zahtevali začetek stečajnega postopka Kolonela, v katerem bi bila stečajna masa in s tem poplačilo upnikov večje kot v Centru Naložbah.
Kot je znano, je Center Naložbe tik pred stečajem, ki se mu v družbi želijo izogniti z vsemi pravnimi sredstvi. Kot smo že poročali, je sodišče sredi minulega meseca ustavilo začetek stečajnega postopka, saj so jim v Centru Naložbah predlagali prisilno poravnano. "V petek se izteče rok, do katerega moramo sodišču poslati dopolnjen predlog za prisilno poravnavo, kar bomo tudi storili," zatrjuje Grbčeva.