Medij: Delo (Kronika) Avtorji: Boris Šuligoj Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 03. nov.. 2017 Stran: 8
Zavrnjen tožbeni zahtevek Do zdaj uspešni samo z eno tožbo, a odškodnine od Roberta Časarja ne morejo izterjati
Koper - Koliko milijonov evrov je Luka Koper izgubila v odškodninskih tožbah, ki jih vlaga na zahtevo velikih delničarjev zato, ker je revizija družbe Pricevvaterhousecoopers (PWC) leta 2010 ugotovila, da je uprava Roberta Časarja od 2005 do 2009 s svojimi odločitvami povzročila za 32,6 milijona evrov škode? To vprašanje si postavljajo mali delničarji potem, ko je v javnost prišla novica, da je Luka izgubila še šesto odškodninsko tožbo.
Šesta tožba je bila uperjena proti osmim nekdanjim članom nadzornega sveta: Marjanu Bezjaku, Olgi Franca, Metodu Mezku, Marku Valentinčiču, Bojanu Zadelu, Orjanu Banu, Borisu Bradaču in Nebojši Topiču (predsedniku Borisu Popoviču je tedaj potekel mandat in ni odločal). Revizija PWC je namreč ugotovila, daje 25,8 milijona evrov vreden nakup slovaške družbe Trade Trans Invest (TTI) koprskemu logistu povzročil za 19,6 milijona evrov škode. Revizorji so ocenili, da bi družba TTI nekoč lahko bila vredna 258 milijonov evrov, zato je Luka po vodstvom Roberta Časarja (zdaj zaprtega na Dobu) leta 2008 plačala 25,8 milijona evrov za desetinski delež.
Z več tožbami zahtevali 32,6 milijona evrov
V Luki so se odločili, daso namesto ene tožbe (za 32,6 milijona) vložili šest manjših, doslej pa so pet tožb že pravnomočno izgubili. Šesti in tudi po znesku najzahtevnejši primer so na sodišču razdelili na dva dela. Samo v tem primeru terjajo odškodnino tudi od nadzornikov. V isti zadevi poteka tudi kazenska obravnava proti upravi (Robert Časar, Aldo Babic, Marjan Babic in Boris Marži), vendar namerava sodišče počakati na razplet v kazenskem postopku in šele potem nadaljevati tudi v odškodninskem zahtevku proti upravi (ravno tako 19,6 milijona evrov).
Odvetnik Daniel Planinšec, ki je zastopal prvotoženega nadzornika Bezjaka, nam je pojasnil: »Sodišče je ugotovilo, da so bile izpolnjene vse predpostavke poštene podjetniške presoje, na katero se je skliceval le moj varovanec. Soglasje za nakup deleža v slovaškem podjetju TTI so dali na podlagi mnenja revizijske hiše Deloitte. Ta je v svoji cenitvi izračunala sinergije, ki bi jih s tem nakupom imela Luka. O tem nadzorniki niso mogli dvomiti. Prav tako niso mogli vedeti, da se bodo nekatere okoliščine posla kasneje spremenile in da posla Luka kasneje ne bo nadaljevala, zaradi česar ni prišlo do pričakovanih sinergij,« je dejal Planinšec. Povedal je se, da so samo sodni stroški (sodne takse in odvetniški stroški osmih toženih) znašali 663.000 evrov. Če bi dodali še stroške luških odvetnikov in strokovnih analiz, ki jih je naročila Luka, bi se ta strošek pravde precej približal milijonu evrov. »Če se bo Luka pritožila na višjo stopnjo, bo samo sodnih taks za okoli 200.000, če pa dodamo še vse odvetniške stroške, bo teh stroškov še bistveno več. Če se bodo stroški ponovili še v postopku odškodninskega zahtevka od štirih članov uprave, bodo stroški skoraj dvakrat višji od dosedanjih. Mislim, da si kaj tako potratnega Luka Koper ne bi smela privoščiti. Tožnik bi moral dobro pretehtati, ali je skoraj 20-milijonska tožba smiselna že s stališča možnosti poplačila,« je še ocenil odvetnik.
Večinski lastniki vztrajali pri zahtevku
Članica nadzornega sveta Olga Franca je pojasnila, da je koprsko sodišče postopek ves čas vodilo nadvse skrbno: »Vsakič je poskušalo doseči poravnavo in večina odvetnikov je bila pripravljenih močno znižati svoje stroške, vendar kljub temu dogovora ni bilo. Čeprav je bilo vnaprej jasno, da nam ni mogoče očitati neskrbnega ravnanja, so večinski lastniki vseeno vztrajali pri zahtevku, zato menim, daje šlo za nekakšno »politično« motivirano tožbo, od katere imajo koristi samo odvetniki.«
Luka Koper je na podlagi revizije PWC zaman poskušala do odškodnine tako zaradi rušenja skladišča Sintezi Pen (zahtevek je znašal 1,4 milijona evrov), na račun nesmotrnega podaljšanja pomola (700.000 evrov), gradnje Grafistovega parkirišča na Srminu (pet milijonov evrov), podjetij Ecoporto in Adriasole (4,8 milijona evrov) in nakup nedograjenega objekta Luna pri Sežani (milijon evrov). Uspelo ji je le v odškodninski tožbi prekupčevanje zemljišč na Orleški gmajni, kjer so od nepremičninarja Marjana Mikuža in Roberta Časarja dosegli, da bi morala Luki plačati 2,3 milijona evrov odškodnine, vendar je Mikuž v osebnem stečaju, Časar ima zemljiški dolg, druga izvršilna dejanja pa spodbijata Časar in njegova soproga.
Predlagal proučitev možnosti za uspeh
Gašpar Gašpar Mišic je kot predsednik uprave že leta 2014 predlagal nadzornemu svetu in skupščini, da bi podrobneje preučili možnosti uspeha in izterjave odškodnin in se na podlagi teh preverb selektivno odločali za tožbe, vendar je temu že tedaj nasprotoval SDH. »Nisem mogel gledati, da smo vsak mesec plačevali po več deset tisoč evrov stroškov za odvetnike, učinka pa ni bilo,« je dejal Gašpar Mišic, ki bo sam v kratkem vložil odškodninsko tožbo za več kot pol milijona evrov na račun njemu neizplačanih plač, ker je sodišče ugotovilo, da ni bil zakonito razrešen s funkcije predsednika uprave. »Tožnik bi moral oceniti, ali je 20-milijonska tožba smiselna že zaradi možno s ti poplačila.«