Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: Katja Šeruga, Damijan Toplak, Branka Bezjak Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 15. jun.. 2016 Stran: 6
Še vedno ni povsem jasno, ali so se tudi nadzorniki seznanili s prodajno pogodbo za Aerodrom Maribor, a do plačila kupnine nihče od vpletenih o kupcu ne želi govoriti
Jože Stegne, predsednik uprave Delavske hranilnice (DH), je za Večer potrdil, da so za svojo naložbo Aerodrom Maribor našli kupca. Pravi, da so z njim že podpisali kupoprodajno pogodbo, medtem ko kupnine še niso prejeli in za to prenosa lastništva niso opravili. O imenu kupca (še) ne želi govoriti, ker so se tako dogovorili s kupcem, dejal je le, da gre za strateškega investitorja, ki naj bi letališče razvijal. Vrednost naložbe v Aerodrom Maribor so vrednotili na 2,7 milijona evrov, so zapisali v lanskem letnem poročilu - so torej iz naložbe izstopili z dobičkom? "Delavska hranilnica nobene naložbe ne proda z izgubo in tudi te nismo," odgovarja Stegne, ki je za Planet TV dejal, da je bilo dobička tri do štiri milijone evrov. Ladimir Brolih, direktor Aerodroma Maribor, pa, da o prodajni transakciji ne ve nič, "da je ta tako ali tako stvar lastnika". Medtem ko je prvi nadzornik hranilnice Ivan Sotošek povedal, da so se nadzorniki z informacijo o prodaji Aerodroma Maribor seznanili, ime kupca pa naj bi bilo znano do konca tedna, ko naj bi bila poravnana kupnina. Ko smo preverjali, kaj točno je informacija, ki so jo o prodaji Aerodroma Maribor dobili nadzorniki, in kdaj, se je po nadaljnjem preverjanju izkazalo, da so nadzorniki nazadnje o tem dobili neuradno ustno informacijo pred meseci, informacija pa je bila zgolj ta, da se za prodajo Aerodroma Maribor dela, in nič več.
Prodali bi že prej...
Tako v lanskem kot v predlanskem letnem poročilu DH je zapisano, da je bil Aerodrom Maribor kupljen z namenom vzpostavitve potniškega in tovornega prometa na mariborskem letališču (na tem področju niso bili uspešni) in da se pridobi 30-letna koncesija za upravljanje letališča (te še tudi niso pridobili), naložba pa proda najkasneje do konca letošnjega prvega polletja, kar naj bi se zdaj zgodilo. Ker Aerodrom Maribor nima delujočega ne potniškega in ne tovornega prometa, pa tudi dolgoročne koncesije ne, bi bila prodaja naložbe z dobičkom za DH na meji čudeža. A v krogih prodajalcev trdijo, da so veliko vredna okoliška zemljišča in da bi bili naložbo prodali že prej, a so čakali, da se v lokalnem okolju pojavi interes za razvoj letališča, v takšni podobi pa je naložba že načenjala ugled hranilnice. Dobro obveščeni ugibajo, da naj bi kupca Aerodroma Maribor, kdorkoli bi to lahko bil, financirala sama hranilnica. A v njenih vrstah so to zanikali, ker pa naj bi z nekajmilijonskim dobičkom kmalu prodali tudi stanovanja v izolski stanovanjski soseski Livade, bi lahko s tem toliko ojačali kapital, da tudi letošnje izplačilo do 1,73 milijona evrov dividend delničarjem ne bi bilo več ogroženo, kakor ne s strani Banke Slovenije predpisana nekaj nad 12-odstotna kapitalska ustreznost hranilnice. Vodstvu hranilnice namreč dokapitalizatorja za štiri milijone evrov (za delnico je ponujal premalo, manj kot 100 evrov) ni uspelo najti pravočasno. Nasprotni predlog za skupščino delničarjev in izplačilo dividend naj bi tudi že bil pripravljen.
Brez komentarja na mestni občini
Kdo bi lahko bil kupec Aerodroma Maribor? Že v predlanskem letnem poročilu so v DH pisali, da imajo podpisano pismo o nameri s kitajskimi investitorji, v igri so bili menda tudi ameriški investitorji za helikoptersko bazo, pa naj v hranilnici nad tem ne bi bili navdušeni, ker so želeli, da bi se v mestu pod Pohorjem razvijal potniški in tovorni promet, četudi je poslovodni direktor Aerodroma Ljubljana Zmago Skobir menil, da bi bila helikopterska baza za Maribor prava in skoraj edina rešitev. Omenjal se je še neki malezijski finančni sklad. V krogih prodajalcev imena kupca Aerodroma Maribor ne razkrivajo, naj pa to ne bi bili ne Američani ne Kuvajtčani in Malezijci in ne investitor iz Slovenije, a iz razgovorov z njimi se da izluščiti, da bi to lahko bili neevropski investitorji. V letnem poročilu za lani so v DH sicer zapisali, da so decembra lani prejeli zavezujočo ponudbo za nakup družbe in da pričakujejo zaključek transakcije še v prvi polovici letošnjega leta.
Miro Komac, na ministrstvu za infrastrukturo direktor direktorata za civilno letalstvo, pa pravi, da nič ne ve o tem, da bi bil Aerodrom Maribor prodan ali da bi se karkoli v zvezi s tem dogajalo. "O tem enostavno nimam nobenih informacij." Na vprašanje, ali bi jih, če bi do prodaje res prišlo, moral imeti, Komac odgovarja: "Seveda. Glede na to, da Aerodrom Maribor upravlja tudi državno infrastrukturo. Verjamem, da če je res do prodaje prišlo ali še bo, bo torej tudi država o tem obveščena, kar za zdaj ni. Kot veste, imajo oni z nami pogodbo le še do konca tega leta, ali bodo dobili tudi dolgoročno koncesijo, pa še ni znano, to se še proučuje, z noveliranim zakonom o letalstvu pa obstaja tudi možnost dovoljene državne pomoči. Na Mestni občini Maribor informacije, da je Aerodrom Maribor pogodbeno prodan, še niso mogli komentirati. "Bilo bi preuranjeno. Prepričani smo, da bo Delavska hranilnica javnost obveščala skladno z načeli dobrega korporativnega komuniciranja, ki ne bo ogrožalo nadaljnjih razvojnih ambicij letališča. Mestna občina Maribor bo še naprej s svojimi aktivnostmi pomagala pri razvoju mariborskega letališča, ki je izjemnega pomena za razvoj širše regije in mesta Maribor," so odgovorili na občini.
"Delavska hranilnica nobene naložbe ne proda z izgubo in tudi te nismo"
Občani največji lastniki hranilnice
Po letošnjih dveh dokapitalizacijah Delavske hranilnice v skupni višini 2,1 milijona evrov se je prvič zgodilo, da so fizične osebe oziroma občani s 46 odstotki vseh delnic postali njeni največji lastniki, medtem ko imajo sindikati "le" še 44,5 odstotka delnic DH. Kljub temu je za skupščino delničarjev DH, ki bo 29. junija letos, za devetčlanski nadzorni svet predlaganih kar pet predstavnikov sindikatov, štirje nadzorniki so bolj ali manj povezani z državo, medtem ko iz vrst malih delničarjev za nadzornika ni predlagan nihče. V teku je nova dokapitalizacija za štiri milijone evrov, in če bi bil vplačnik le eden, bi pridobil okrog 10 odstotkov lastništva, hkrati pa bi bilo omogočeno letošnje izplačilo dividend.
DH je tudi letos poslovala zelo uspešno. Bilančno vsoto je do konca maja povečala za 5,7 odstotka, na 962,4 milijona evrov, število osebnih računov (vseh je 58.093) so povečali za 12,5 odstotka in poslovnih računov (30.263) za 11,3 odstotka. Čisti obrestni prihodki so letos za 14 odstotkov, čiste provizije pa za kar 19 odstotkov višje, tako da je DH do konca maja dosegla že 1,6 milijona evrov čistega dobička.