Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Odmev Datum: 07. 09. 2015 Stran: 7
Po skupščini delničarjev Perutnine Ptuj se strasti med upravo Perutnine in društvom Mali delničarji Slovenije (MDS) še zdaleč niso pomirile. Oboji so ali bodo drug proti drugemu vložili kazenske ovadbe. MDS opozarja na opcijske pogodbe med člani uprave Perutnine in prihodnjim dokapitalizatorjem Perutnine, SIJ, Slovensko industrijo jekla, ki naj bi bile po njihovem sporne, prav tako naj bi slabitve zaradi zgrešenih preteklih naložb v Merkur, posojil holdingoma Inf ond Boška Šrota in pri hčerinskih družbah Mesna industrija Zalog in Ptujska klet, ki so bile v lanskem letnem poročilu zavedene šele za predlani, bile voda na mlin SIJ-u, ki bo tako s 40 milijoni evrov dokapitalizacije prišel do večjega lastništva v Perutnini, namreč 46 odstotkov, kakor če slabitev ne bi bilo in bi bila vpisna cena delnice približno dvakrat višja.
SIJ, za katerega se mnogi sprašujejo, kako se bo sploh znašel v perutninarski dejavnosti, ki ni jeklarska osnovna in s katero nima nobenih izkušenj, si bo verjetno že v nekaj mesecih lahko postavil novo vodstvo Perutnine. Sedanji upravi pod vodstvom Romana Glaserja pa se obeta, da bo zgodbo z menedžerskim prevzemom in nakupom delnic Perutnine končala brez izgub. Kot kaže, se upravi Perutnine z razrešitvijo pred letom 2017, ko jim poteče sedanji redni mandat, obeta še izplačilo kar 24 plač odpravnine - to je nekajkrat več plač, kakor je običajno. Še pomembneje zanje pa bo najbrž, da lahko od sebi naklonjenega lastnika pričakujejo, da se s preteklimi zgrešenimi naložbami, ki so Perutnini odnesle okrog 50 milijonov evrov, ne bo ukvarjal. Tako bosta volk sit in koza cela.
Po drugi strani predstavniki malih delničarjev upravičeno opozarjajo, da je delničarjem ptujskega prehranskega giganta bila povzročena velikanska izguba. Ker delnica ni nikdar kotirala na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, je bila transparentnost poslovanja Perutnine slabša, sedanja pričakovana prevzemna ponudba pri vrednosti 8 evrov za delnico Perutnine pa bo slab obliž na pekoče rane. Nezadovoljen je lahko tudi Jurij Kosiuk, ukrajinski milijarder in lastnik podjetja MHP, ki je za delnico Perutnine ob pol nižjem znesku dokapitalizacije ponudil celo 8,25 evra, a je uprava ptujske družbe njihovo višjo ponudbo tik pred skupščino Perutnine ocenila kot ne preveč resno. Tako lahko zgolj zaupamo besedam Romana Glaserja, da bodo velikopotezni načrti SIJ-a o podvojitvi prihodkov v petih letih in o dodatnem zaposlovanju, pa tudi nespremenjenem sodelovanju s kooperanti Perutnine, realnost postali.
Nekateri so mnenja, da bi sedanje vodstvo Perutnine moralo odgovarjati za pretekle zgrešene naložbe, vendar bi se lahko vodilni izgovarjali, da je pač šlo za ekonomsko napačne odločitve, ki pa niso bile storjene namerno. Ne nazadnje so prek Holdinga PMP več kot 10,2-odstotni lastniki Perutnine in so posredno škodovali samim sebi. Bolj na mestu je vprašanje, kako je vse te zgrešene naložbe spremljal nadzorni svet Perutnine, ki ni pravočasno ukrepal oziroma sploh ni ukrepal. Toda, če vemo, da je Glaserjeva uprava bolj ali manj nadzirala sestavo svojega nadzornega sveta, v katerem so polovico glasov tako ali tako imeli zaposleni, to neukrepanje ni presenetljivo.
Spori uprave Perutnine z MDS pa imajo dolgoletno zgodovino, saj se je pred leti ugibalo, da so ljudje blizu Perutnininega vodstva namestili domnevno podkupovanje MDS-ja od Simona Toplaka, predsednika Perutninarske zadruge Ptuj, ki je s skoraj četrtino delnic za Merkurjem druga največja delničarka Perutnine. Prav zadruga pa je na skupščinah velikokrat nagnila tehtnico zdaj v eno in zdaj v drugo stran in njeni člani, kooperanti Perutnine, bodo ob zaposlenih Perutnine tudi najbolj občutili posledice petelinjega ravsa med MDS in vodstvom Perutnine, še bolj pa, če se bo SIJ izkazal za slabega lastnika Perutnine.