Medij: Družina - Slovenski čas
Avtorji: Dular Janez
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 24. 05. 2015
Stran: 16
jezik me srbi Naj bijemo plat zvonar Dve uri po tistem, ko seje 6. maja v ustreznem odboru državnega zbora izteklo zaslišanje kandidatke za novo ministrico za izobraževanje, znanost in šport, so v ljubljanski Trubarjevi hiši predstavili knjigo Monike Kalin Golob in sodelavcev Jezikovna politika in jeziki visokega šolstva v Slovenij x pisanja tele kolumnepa se lotevam prav na dan, ko so poslanci kandidatko res izvolili in ko ta že kot ministrica napoveduje ureditev visokošolske zakonodaje. V zadnjih nekaj letih seje na tem ministrskem položaju zvrstilo precej ljudi; vsi so imeli pred seboj. to nalogo, nobeden pa je ni izpeljal - deloma zaradi skrajšanega mandata, deloma zaradi pripomb študentske organizacije, rektorske konference, sindikatov idr. k zakonskim osnutkom in predlogom o nalogah, organiziranosti in financiranju visokega šolstva. Pri iskanju poti iz gospodarske krize se nekateri že leta zavzemajo za rahljanje predpisov o obvezni rabi slovenščine v Zakonu o gospodarskih družbah idr., ker da skupaj s predpisi o gradbenih dovoljenjih, vpisovanju v zemljiško knjigo, okolijskimi soglasji m drugimi »administrativnimi ovirami« neznosno dušijo našo mednarodno konkurenčnost ter odganjajo tuje vlagatelje; in kot zato na ministrstvu za gospodarstvo vpnzadevanju za spodbudnejše poslovno okolje »proučujejo predpise, ki so zelo strogi pri uporabi slovenskega jezika« (DeloJ, tako se na ministrstvu za izobraževanje trudijo zrahljati predpise o obvezni rabi slovenščine kot oviri napoti do magičnega cilja bolonjske reforme - internacionalizacije. Vzporednost usmeritve je bila očitna še pred prihodom nove ministrice vendar se je težko otresti bojazni, da odslej ne bo nič bolje (na predstavitvi omenjene knjige v Trubarjevi hiši seje nekdo vprašal, ali morda prezgodaj bijemo plat zvona)- ministrica prihaja iz tistega akademskega okolja (Ekonomska fakulteta), katerega prednostna vrednota pač ni slovenski jezik in ki pri kršenju predpisa o učnem jeziku nadpovprečno drzno uveljavlja - angleščino. Vtem se z njo lahko kosa le Javna agencija za raziskovalno dejavnost z novim Pravilnikom o vrednotenju raziskovalnih dosežkov: niti genialno monografsko delo se pri financiranju ne more uvrstiti v kategorijo »A z dvema črticama«, če je napisano v slovenščini. Janez Dular Ne da bi novi ministrici vnaprej odrekali širino, je najbrž nerealistično pričakovati, da se bo pred spreminjanjem Zakona o visokem šolstvu, poglobila v knjigo Jezikovna politika in jeziki visokega šolstva v Sloveniji, čeprav bi bilo to nujno za odgovorno jezikovnopolitično odločanje, predvsem za uravnoteženo obravnavanje pojmov odprtost m internacionalizacija. Najprej gre za poudarek, da internacionalizacija ne sme pomeniti enosmernega uveljavljanja angleščine v slovenskih predavalnicah, temveč vsaj enako zavzetost in zadosten finančni vložek v intenzivne tečaje slovenščine za prihajajoče tuje študente in predavatelje. Drugi poudarek je na spoznanju, daje operativni cilj internacionalizacije (10 % tujih študentov v nekaj letih) določen »kar tako«, ne glede na kakovost teh študentov (nižanje zahtevnosti in delež »izobraževalnega turizma«) ter ne glede na resnične potrebe in predbolonjski obseg znanstvenega pretoka. Kot utemeljitev sta se omenjala blažitev posledic demografskega upada in pričakovanje šolnine od plačljivih programovza izredno vpisane tuje študente, prezrto pa je, daslovenska univerzapred ekstenzivno bolonjsko internacionalizacijo ni živela v strokovni osami; njeno predvojno in povojno izročilo govori o študijskih potovanjih in štipendijah za najboljše na univerzah v tujini (Pariz, Berlin, Praga idr., tudipo razpadu Avstro-Ogrske še Dunaj, po drugi vojni ZDA za teologe seveda ves čas Rim), raba tudi tujejezične znanstvene literature pri študiju, posebno pri izdelavi diplomskih, magistrskih in doktorskih del,pajebila ves časnekajnormalnega.SklMnostemjezelopovednovečinskomnenjemedstudmnda je predavanje slovenskega visokošolskega učitelja v angleščini za slovenske študente (zaradi do 10 % tujih) nesmiselno. Za idejo, da naj ima slovenski študent pravico do izbire študija tudi v tujem jeziku, pa je treba reči, da ne more veljati za visokošolske zavode ki se vzdržujejo z javnim (davkoplačevalskim) denarjem in katerih poslanstvo mora biti zagotavljanje študija vseh stopenj v državnem jeziku (ustavna kategorija) ter skrb za slovenščino kot polnofunkcionalen jezik z razvito najzahtevnejšo, znanstveno zvrstjo.