Medij: Delo Avtorji: Stergar Aleš Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 06. 09. 2014 Stran: 1
Aerodrom Ljubljana bo po blagoslovu varuha konkurence dobil novega lastnika. Verjetno v tem trenutku najboljšega mogočega. Država bo dobila za dobro stoječe in neprekinjeno dobičkonosno podjetje v proračun 119 milijonov evrov, prek SDH in Kada pa še preostanek do skupaj 152 milijonov evrov. Z milijonskimi vsotami se bodo okrepile še nekatere druge finančne ustanove, pobudnice prodaje letališke družbe, kije lastnica infrastrukture na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana.
Prvo dejanje je bila hitropotezna uvrstitev Aerodroma Ljubljana na seznam petnajstih družb za prodajo. Opozorila, da se infrastrukturnih družb ne prodaja tako zlahka, predvsem pa ne v stoodstotnem deležu, niso bila dovolj. Drugo dejanje je bila prefinjena zavrnitev naložbe v potniški terminal, za katerega so bila odobrena nepovratna evropska sredstva, tretje razdelitev za to naložbo prihranjenega denarja za dividende. Odhajajoča vlada v resnici ni niti s prstom mignila, da bi si država povrnila glasovalne pravice, tako da so v obeh primerih, kot opozarjamo že debelo leto, odločali zasebni interesi velikih malih delničarjev. Razplet je bil začrtan: brez strateškega partnerja bi izmpani Aerodrom Ljubljana lahko le še vegetiral.
Epilog je torej še dober, saj Fraport ni neposreden tekmec, kot bi bilo dunajsko ali beneško letališče. Predvsem pa je dolgoročni vlagatelj, ki hoče razvijati tako potniški kot tovorni promet. Lastnik je prav tisti, ki si gaje aktualno vodstvo v položaju, ko je bila prodaja neizpodbitno dejstvo (in za razvoj letališča ter boj s konkurenco nujnost), predstavljala kot najprimernejšega. V Fraportu so polni hvale tako poslovodstva kot zaposlenih. Če ne bi verjeli v svetlo prihodnost - tudi v sodelovanju z Adrio Airways - se za nakup verjetno ne bi odločili.