Medij: Primorske novice Avtorji: Gleščič Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 18. 07. 2014 Stran: 3
V Luki Koper v prvem polletju višji prihodki in večji pretovor
V Luki Koper so v prvem polletju pretovorili 333.203 TEU kontejnerjev, kar je za 13 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Skupne prihodke, teh je bilo za skoraj 70 milijonov evrov, so v primerjavi z lani povečali za devet odstotkov.
KOPER ► Predsednik uprave Luke Drago Matic ugotavlja, da so sodelavci presegli ne le lanske številke, ampak tudi letošnje načrte za pretovor in prihodke.
V Luki Koper ocenjujejo, da zaradi propada največje ladjarske povezave v zgodovini ladjarstva med Maerskom, MSC in CMA-CGM, imenovane P3, ki jo je zaradi prevelike koncentracije na trgu blokirala Kitajska, ne bodo izgubili nič tovora. Prej utegnejo kaj pridobiti, saj se veliki ladjarji že dogovarjajo o novih navezah. Maersk in MSC sta, denimo, že oznanila novo povezavo M2, ki naj bi zaživela prihodnje leto. V Kopru upajo, da bi lahko s takšnimi načrti velikih ladjarjev, tudi sami pridobili tretjo direktno ladijsko povezavo z Daljnim vzhodom. Z vsaj tremi direktnimi povezavami bi Luka Koper lahko do leta 2030 sedanji letni pretovor zabojnikov s 600.000 TEU povečala na kar dva milijona TEU, so pred nedavnim izračunali analitiki londonske analitične družbe MDS Transmodal. Seveda pod pogojem, da ima vsaj 15 metrov globoko morsko dno in drugi tir.
Poglabljanje morskega dna za dodaten meter se te dni ravno znova začenja, potem ko prvi izbrani italijanski izvajalec ni opravil dela. Na novo izbrano nizozemsko podjetje Van Oord bo delo opravilo za 2,48 milijona evrov. Cevovod do kasete za odlaganje mulja, ki ga bo skupaj 230.000 kubičnih metrov, so že postavili, po Jadranu navzgor pa pluje njihova ladja Dravo Costa Dorada. To je posebno plovilo, opremljeno s sesalnimi cevmi, ki lahko poglablja med plovbo, v podpalubje pa celo začasno "shrani" izkopani mulj, preden ga po cevovodu prečrpajo v deponijo na kopnem.
Evropski denar za priveze in tire
Severnojadranska pristanišča, povezana v združenje Napa, so skupaj s partnerji pridobila 5,6 milijona evrov evropskega denarja za projekt Napa Studies, ki v ospredje postavlja razvojne potrebe pristanišč ter navezave na železniške koridorje. EU bo projekt financirala 50-odstotno. V okviru tokratnega projekta v Kopru načrtujejo izdelavo projektne dokumentacije za privez za živinski terminal, privez za tankerje na čelu drugega pomola, preureditev obale silosa in gradnjo priveza, gradnjo žerjavne proge na prvem pomolu za tehnologijo mostnih dvigal na tirih ter povezovalni tir med drugim in tretjim pomolom. Prav tako bo Luka Koper sofinancirala študijo plovnosti prvega bazena z vidika večje varnosti plovbe.