Medij: Večer Avtorji: Klapš Srečko Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Pogledi Datum: 31. 12. 2013 Stran: 9
V obdobju, ko se čas debelih krav, rejenih s (prejvisokimi cenami električne energije, v energetiki končuje, je treba pokazati prave menedžerske, organizacijske in strateške sposobnosti. A kot kaže, se je Blaž Košorok, ki sodi v menedžersko "kvoto" SDS, s študijo PwC, nato pa še s predlogom za znižanje plač - resda menedžerjem skoraj dvakrat več kot delavcem -, najprej lotili svinčnikov, radirk in delavcev, ker pri prihodkih ne more delati velikih čudežev. Zato zaenkrat do dolgoročnih rešitev, razen nekaj dimnih signalov, poslanih bankam, še niso prišli. Še več, pot v bolj umirjene finančne vode vidijo tudi v ustavljanju razvojnih projektov, ki naj bi v prihodnosti zagotavljali komplementarne vire energije in dodatne prihodke. Seveda, če bodo v DEM po črki zakona in v dogovoru z lokalnimi skupnostmi prišli do zadovoljivih rešitev. Kdo in kako je prepričal nemškega partnerja RWE, da odstopi od projekta ČHE Kozjak, bo najbrž ostalo poslovna skrivnost. Tako kot to, ali so morebitni avstrijski in ruski partnerji res zainteresirani za sestavljanje štiristomilijonske finančne konstrukcije, ob tveganju, da bi lahko projekt ustavili tudi Evropska komisija ali sodna pot, če jo bodo prebivalci Kozjaka izbojevali. Čeprav si v HSE, ki je sprva zaprosil za 70-milijonski kredit iz depozita, ki ga v DEM čuvajo za ČHE Kozjak, tega zneska niso izposodili, ker ne vedo, ali bi ga lahko vrnili, je ob rdeči luči za ČHE Kozjak zajeten znesek še vedno na voljo.
Na HSE trenutno tečeta tudi dve preiskavi. Ena v zvezi z (nejgospodarnim ravnanjem v gradbenem dosjeju šestega bloka Teš in druga v zvezi z napori "malih" delničarjev Premogovnika Velenje z velikimi denarnicami, ki želijo unovčiti "akumulacijo" kapitala. Zaradi preiskave pri prvem nadzorniku HSE Marku Zidanšku iz SLS bo najbrž kmalu prišlo do menjave nadzornikov, kar bi lahko celo odneslo Košoroka ali mu v upravo posadilo protiutež. A v HSE so se vedno kalili najžlahtnejši energetski kadri. Direktorske fotelje so zasedali odvisno od linije, ki jih je nanje posadila. Borut Meh je denimo ob imenovanju leta 2009, ko ga je tja pospremil tedaj Zaresov minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, odkrito dejal, da kdor misli, da je generalni direktor HSE imenovan brez političnega vpliva, se moti. Do pokojnega Jožeta Zagožna, ki naj bi bil sedež holdinga izkoristil tudi za brifing o napredku danes že propadlega zloglasnega projekta finskih osemkolesnikov. Nekoč prvi nadzornik HSE je danes v energetskega poslovneža s člansko izkaznico Pozitivne Slovenije zrasli Robert Golob. Da ima šaleški lobi pod plaščem z oznako SD velike energetske apetite, prav tako ni skrivnost.
Četudi je Janez Kopač, glavni krivec za to, da je Maribor ostal brez sedeža Holdinga slovenskih elektrarn, leta 2001 razlagal, da ne gre za politični projekt. Je bil, je in bo, predvsem to, čeprav stranke, ki ji je pripadal, skorajda ni več. Od takrat so si trije župani prizadevali za vrnitev holdinga nazaj v Maribor. Najprej Boris Sovič, nato Franc Kangler in nazadnje še Andrej Fištravec. Tudi mestni svetniki Mestne občine Maribor so uradne sklepe in izjave o tem sprejemali, nazadnje oktobra letos. Tudi štajerski poslanci so to večkrat zahtevali, nazadnje Matevž Frangež. A vsi skupaj, tudi z nekaterimi intelektualci, med katerimi je najglasnejši prav tako nekdanji župan Alojz Križman, dalje od deklarativnih zahtev niso prišli. Kot da bi jim nekje na pol poti zmanjkalo vetra za šolo akcije s te strani Trojan. A če pustimo politiko in politike ob strani. Ali bi z vrnitvijo sedeža HSE v shirano gospodarstvo Podravja kanilo več optimizma, prineslo ali ohranilo kakšno delovno mesto ter prispevalo k tako opevani decentralizaciji in regionalizaciji? Odgovor je na dlani: seveda, če ga ne bi še naprej izkoriščali politika in politiki s svojimi foteljaši. Naelektreno bo leto 2014! V HSE so se vedno kalili energetski kadri s političnim žegnom