Medij: Finance Avtorji: Rednak Andreja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 19. 12. 2012 Stran: 8
Uprava Vzajemne pred skupščino v četrtek, ko bo iskala podporo za 12 že vloženih odškodninskih tožb zoper nekdanje šefe z Markom Jakličem in Boštjanom Averjem na čelu, ne želi razkriti dozdajšnjih stroškov s temi tožbami.
V Vzajemni, ki jo vodi Milojka Kolar in jo pri odškodninskih tožbah v vrednosti 4,3 milijona evrov zastopata odvetniški pisarni Nine Zidar Klemenčič ter Pirnat, Kovačič in Škofič, namreč pravijo, da so »zavezani spoštovanju pogodbene zaupnosti«.
Kaj brigajo lastnike stroški, mar res?
Vendar ti stroški zadevajo in zanimajo več kot 800 tisoč članov in zavarovancev, torej lastnikov Vzajemne. Pri Kolarjevi kljub temu o stroških molčijo: »V primeru dokazovanja oškodovanja družbe v ospredje razprave ne moremo postaviti stroškov, saj to lahko odvrne od vlaganja tovrstnih postopkov, kar ne bi bila dobra praksa z vidika vestnega upravljanja gospodarskih družb. V Vzajemni so bili odškodninski postopki vloženi z namenom, da se dokaže oškodovanje, in v tem primeru bodo Vzajemni stroški povrnjeni.«
Se lahko zaplete?
Zastopnik v skupščini Vzajemne Marko Martinuzzi (mestni svetnik SDS v Murski Soboti) je medtem vložil nasprotni predlog, da se upravi za nazaj ne odobrijo tožbe. Meni, da želi uprava »svoje nestrokovno, neprofesionalno, nevestno, negospodarno in neodgovorno ravnanje opravičiti z naknadnim sklepom skupščine in odgovornost morebitno izgubljenih tožb naprtiti zastopnikom članov«. Prepričan je, da bi morala skupščina razpravljati o vsebini spornih poslov nekdanjih uprav še pred vložitvijo tožb.
Spomnimo, da 327. člen ZGD-1 določa zgolj to, kdaj mora poslovodstvo vložiti tožbo zaradi oškodovanja če tako zahteva skupščina -, nikjer pa izrecno ne piše, da bi bilo soglasje skupščine obvezno. In če ni, lahko tožbo vloži tudi poslovodstvo samo. Kljub temu so se v Vzajemni odločili, da gredo zaradi »nejasne sodne prakse« in »odprave slehernega dvoma« po soglasje še na skupščino. Ce se bo zapletlo in soglasja za tožbe ne bi dobili, bosta uprava in nadzorni svet v težavah, nekdanji šefi pa bi se izognili odškodninski odgovornosti.
INFO ► Do zdaj nam je le enkrat uspelo od Vzajemne dobiti odgovor o pravnih stroških, in sicer v letu 2010, ko so povedali: »V letih od 2005 do vključno 2009 je Vzajemna za odvetniške in pravne storitve skupaj namenila 2,7 milijona evrov.« Takrat sta upravi vodila Marko Jaklič in nato Boštjan Aver, naslednje uprave pa so večino takratnih pogodb z odvetniki pretrgale.
Zakaj med tožbami ni poslov z Adacto ter S & T ► Vzajemna odškodninsko toži nekdanje šefe - Marka Jakliča, Boštjana Averja, Franca Henigmana, Davorja Hvalo in Petra Pustatičnika. Gre za posle z družbami Normacom, Geacomm, INISIS, CDE, Lunik, Studio 3S, RR System, Endemit, Maat, DA-FIN, ABC Invest in Inštitutom ISIS ter za odvetniške stroške pri izvršbah, izplačilo nagrade odvetniku in izplačila fizičnim osebam prek avtorskih in podjemnih pogodb.
► O dragih IT-poslih z Adacto in S &T, kjer tožb ni, pa v Vzajemni pravijo samo, da sodelujejo z organi pregona, da je policija v obeh primerih začela kazenske postopke po uradni dolžnosti, morebitna odločitev za odškodninski zahtevek pa je odvisna »od ugotovitev v postopkih organov pregona«. Vendar so do zdaj že vložili 12 tožb, pa v teh primerih ni bilo kazenskih postopkov. V čem je torej razlika? V Vzajemni tega vsebinsko ne pojasnijo. V preteklosti pa seje ugibalo, daje nekdanja izredna uprava AZN v Vzajemni ta dva primera izvzela iz revizij in tožb zato, ker bi lahko na površje priplavalo domnevno poslovno sodelovanje nekdanjega šefa AZN Mihaela Permana z ekonomistom Alešem Ahčanom pri poslih z Vzajemno; oba sta to zanikala.