Medij: Finance Avtorji: Elikan Jaka,Weiss Monika Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: F2 Datum: 22. 11. 2011 Stran: 17
Kot poslovodja ali nadzornik družbe v stečaju ne boste smeli ustanoviti podjetja, brez težav pa boste stečajni upravitelj
Pojavljajo se novi in novi vidiki, ki kažejo na »nedoslednost« zadnje novele zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1E), ki bo začela veljati danes teden. Nazoren je primer stečajnih upraviteljev: ti bodo lahko še vedno vodili stečaje in prisilne poravnave, čeprav je podjetje, ki so ga vodili ali nadzirali, pristalo v stečaju.
Novelo ZGD-1E je državni zbor sprejel na predlog SLS, veljati začne 29. novembra. Interpretacije ZGD-1E so zelo različne ali, kot pravi pravnik Marijan Kocbek: »Zakon je slab in bo padel na ustavnem sodišču. Pojavlja se dva tisoč vprašanj o izvajanju, najprej s tem, za koga sploh velja.« Ena od nelogičnosti zakona je tudi naslednja. ZGD-1E prinaša številne poslovne in menedžerske omejitve za direktorje (poslovodstva) in nadzornike podjetij, ki so končala v stečaju ali prisilnih poravnavah: te osebe ne bodo smele še desetletje od pravnomočnega dokončanja insolvenčnih postopkov ustanavljati novih podjetij ali (razen če ne bodo posebej dokazovale svojega dobrega gospodarjenja) biti direktorji ali nadzorniki nobenega podjetja. Iste omejitve ZGD-1E prinaša tudi za poslovodstva in nadzornike, ki so bili v »propadlem« podjetju dve leti pred začetkom stečaja ali prisilke. Kljub temu pa bodo po ZGD-1E direktorji ali nadzorniki »propadlega« podjetja lahko brez omejitev še naprej opravljali položaj upravitelja v insolvenčnih postopkih. Ali, če povemo po domače: čeprav so povzročili hude težave podjetja, kar ni odlika dobrega gospodarja, lahko kot stečajni upravitelji še naprej gospodarijo s propadlimi podjetji. »To ni logično, enak meter bi moral veljati za vse,« potrjuje Kocbek. Za opravljanje položaja stečajnega upravitelja ali upravitelja v prisilnih poravnavah je namreč le nekaj zahtev, med njimi, da ima oseba strokovni izpit, da ima zavarovano odgovornost za pol milijona evrov ter da je »vredna javnega zaupanja za opravljanje te funkcije.«
Na ministrstvu za pravosodje ne problematizirajo posebej dejstva, da lahko stečaj vodi tudi nekdanji direktor podjetja, kije končalo v stečaju. Nasprotno, spotikajo se ob novelo ZGD-1E, ki je bila v parlamentu na predlog Radovana Žerjava (SLS) sprejeta kljub odklonilnem mnenju vlade.
Ali je Dolamič vreden javnega zaupanja
Nekdanji direktor GPG v stečaju Boris Dolamič zdaj vodi 30 stečajev in prisilnih poravnav, pri čemer se jih je več začelo po tem, ko je sodišče objavilo začetek stečaja za GPG. Med temi so stečaji Kristijanja iz Mislinje, Dasala iz Ljubljane in Tržnice Maribor. Pri zadnjem Dolamič opravlja nalogo stečajnega upravitelja prek podjetja Simpres. Nove stečaje dobiva v obravnavo tudi Darja Erceg, Dolamičeva življenjska partnerica in nekdanja prva nadzornica GPG. Med 42 stečaji in prisilkami ji je sodišče po stečaju GPG dodelilo tudi vodenje stečaja Alposa iz Šentjurja pri Celju. Dolamiča nam ni uspelo priklicati za komentar, Ercegova pa pravi: »Še vedno sem vredna javnega zaupanja. Stečaj GPG ne vpliva na moje delo upraviteljice, vse stečaje vodim zakonito in v korist mojih strank in upnikov. Ne čutim se niti odgovorne za stečaj GPG.«
► »To ni logično,« ureditev ZGD-1E komentira pravnik Marijan Kocbek in zakonu napoveduje padec na ustavnem sodišču.
► Nekdanji direktor GPG v stečaju Boris Dolamič zdaj vodi 30 stečajev in prisilnih poravnav in novi zakon ga pri tem ne bo omejeval.