Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 17. 12. 2010 Stran: 21
Ljubljana - Družba Siringa, ki je v lasti menedžerjev Lesnine na čelu z Bojanom PapiČem in družbo Publikum Trezor Deana Čendaka in Zvoneta Taljata, je za Lesnino iztržila 116,96 milijona evrov kupnine, razkriva pogodba o prodaji.
Kljub padcu poslovanja je Skupina Lesnina lani ustvarila skoraj 14 milijonov evrov čistega dobička in več kot 20 milijonov evrov dobička iz poslovanja pred amortizacijo. Ob več kot 110 milijonih evrov kapitala je imela Skupina Lesnina konec lanskega decembra najetih za le 14 milijonov evrov posojil, delež obveznosti v financiranju pa je bil pri 30 odstotkih skoraj polovico pod povprečjem trgovske panoge.
Vrednost celotnega posla je sicer po dostopnih podatkih višja, saj se je kupnina znižala za vrednost posojil, ki jih je Lesnina odobrila Siringi. Kupnino je utegnilo znižati tudi morebitno izplačilo dividend, oddelitev nepremičnin ali prevzem dela posojil, ki jih je pri prevzemu Lesnine najela Siringa. Papič sicer zatrjuje, da pred prodajo Lesnine XXXLutzu niso oddelili nobenih nepremičnin, medtem ko višine kupnine ni želel komentirati. Podrobnosti prodaje menedžerji, Publikum Trezor in XXXLut ne želijo komentirati, češ da je vsebina posla »skrbno varovana skrivnost«. Papič tako včeraj ni želel pojasniti niti, koliko dividend je letos izplačala Lesnina.
Dobiček ostaja skrivnost
Kakšen dobiček je Siringa ustvarila s prodajo Lesnine, za zdaj ni znano, kakor tudi ne, koliko so menedžerji in Publikum Trezor dejansko odšteli za nakup družbe. Sodeč po prevzemni ceni 2000 evrov za delnico je bil sicer prevzem Lesnine vreden 152 milijonov evrov, vendar pa sta Glen in Publikum Trezor do večjega lastniškega deleža prišla še pred letom 2006 oziroma po mnogo nižji ceni od prevzemne. Ocenjuje se, da so Glen, Publikum Trezor in Siringa za nakup Lesnine odšteli med 100 in 120 milijoni evrov, pri tem pa so od leta 2006 prejeli najmanj 8,2 milijona evrov.
Večji del kupnine je Siringa že uporabila za poplačilo posojila sindikata bank, ki gaje vodila Nova Ljubljanska banka. Pri prevzemu Lesnine je Siringa pri NLB, Novi KBM, Banki Celje in Gorenjski banki pred dvema letoma najela 100 milijonov evrov posojila, konec lanskega decembra paje Siringa omenjenim bankam dolgovala še 97,2 milijona evrov. Kakšna usoda bo po končani prodaji Lesnine doletela Siringo, ni znano, pričakovati paje, dajo bosta Publikum Trezor in Glen likvidirala in prevzela njeno celotno premoženje.
Dobavitelji ne opažajo sprememb
Ker je Lesnina eden izmed pomembnejših prodajnih kanalov za slovensko pohištveno industrijo, smo pri nekaterih proizvajalcih preverili, ali opažajo spremembe pri poslovanju z Lesnino. Se najbolj zgovoren je bil direktor družbe Meblo Jogi Boris Lozej, ki je pojasnil, da v Lesnini ustvarijo okoli 20 odstotkov letnega prometa, letos pa so prodajo v Lesnini celo povečali za pet odstotkov. »Pri poslovanju z Lesnino ne opažamo nobenih sprememb. Z Lesnino imamo dolgoročne pogodbe, tako da vsako leto posebej usklajujemo le skupne načrte in predvidene programe in količine,« je dodal Lozej. »Pri proizvodnji pohištva še vedno vladajo zaostrene razmere, kar se pozna na nižjem obsegu povpraševanja,« pa so nam povedali v družbi Gorenje Notranja oprema. Poslovnih odnosov z Lesnino sicer niso želeli komentirati, so pa nam povedali, da so ti odnosi korektni, sprememba lastništva pa na njih ni vplivala. Podoben odgovor smo dobili tudi v Svei.
Kdo je novi lastnik Lesnine
XXXLutz Lesnine sicer ni kupil neposredno, temveč prek svoje hčerinske družbe XLCEE-Holding. Po podatkih iz avstrijskega sodnega registra je bil XLCEE-Holding s 35.000 evri osnovnega kapitala ustanovljen leta 2004, vodita pa ga ustanovitelja in lastnika XXXLutza Richard Seifert in Andreas Seifert. XLCEE-Holding si je lani jeseni pripojil tudi družbo ERK Mobelhandels, lastnico madžarskega pohištvenega trgovca Sconto Butor, v Skupini XXXLutz pa je zadolžen predvsem za širitev na trge jugovzhodne Evrope.
Dokumenti razkrivajo, da so v družbi Siringa zbrani menedžerji Lesnine z Bojanom Papičem (na fotografiji) na čelu ter ustanovitelja Publikuma Dean Čendak in Zvone Taljat za Lesnino iztržili 117 milijonov evrov kupnine. Vrednost posla je bila še višja, vendar so kupnino po vsej verjetnosti znižali prenosi nekaterih nepremičnin, izplačilo dividend in posojila, ki jih je Lesnina v zadnjih letih odobrila Siringi.
Kako so prevzeli in prodali Lesnino
• December 2004 - Menedžerji Lesnine na čelu s predsednikom uprave Bojanom Papičem in nekdanjim predsednikom uprave Antonom Sirkom na družbo Glen prenesejo 13-odstotni delež Lesnine.
• Maj 2006 - Publikum Trezor od Zvona Ena Holdinga po neznani ceni kupi 19,3-odstotni delež, ki ga je Zvon tri leta prej kupil prav od Publikuma.
• Junij 2008 - Menedžerji Lesnine na Glen prenesejo še preostale delnice Lesnine, Glen pa postane 15,8-odstotni lastnik Lesnine.
• September 2008 - Družba Siringa, Glen in Publikum Trezor s prevzemno ponudbo postanejo dvotretjinski lastniki Lesnine.
• December 2008 - Glen in Publikum Trezor delnice Lesnine preneseta na Siringo.
• Januar 2009 - Siringa odkupi še tretjinski delež Kapitalske družbe, Slovenske odškodninske družbe in Triglava DZU in objavi nov prevzem.
• Junij 2009 - Siringa iztisne male delničarje Lesnine.
• Julij 2010 - Siringa se z XXXLutzom dogovori za prodajo Lesnine.
• December 2010 - Edini lastnik Lesnine postane XXXLutz.