Medij: Finance Avtorji: Petra Sovdat Teme: ZGD-1 Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 11. 02. 2010 Stran: 6
Reševanje Centra Naložb ali zakaj sodišča umetno podaljšujejo življenje podjetniškim mrtvakom
Mariborsko okrožno sodišče je za Center Naložbe Boška Šrota odredilo izbris, kar pa ni po zakonu o finančnem poslovanju (ZFPPIPP). Tudi ta v praksi povzroča nemalo težav. Argument sodišča: saj se lahko pritožijo. Ali se ne bi raje odrekli nelogičnostim?
Izvršiteljica Pivovarne Laško Boško Šrot z ženo Anico, ni mogla opraviti rubeža. Ana Nastič je v začetku februarja mariborsko sodišče obvestila, da na Centru Naložbah (CN), ki ga prek Kolonela in Atka-Prime obvladuje nekdanji generalni direktor.
"To mi je naložilo ljubljansko okrajno sodišče. Celovška Hypo banka ima za 11 milijonov evrov terjatev, želeli smo izvesti rubež premičnin. Na sedežu CN, zavedenem v registru, ni niti poštnega nabiralnika, v sosednjih družbah pa so nam povedali, da že nekaj mesecev tu ni nikogar. Sodišče sem zato o tem obvestila po uradni dolžnosti," nam je povedala Nastičeva.
Zakaj ne bi dali sklepa, če se lahko nanj pritožijo?
Sklep o izbrisu je podpisal sodnik Jože Vidic. Po določbah ZFPPIPP se postopek izbrisa brez likvidacije nad družbo ne more začeti, če je nad to že sprožen postopek zaradi insolventnosti. Tega na istem sodišču vodi sodnica Nevenka Đebi.
"Treba je pogledati v 435. člen ZFPPIPP, ki določa, da lahko pravna oseba, njen družbenik ali upnik vloži ugovor, da ni pogojev postopka izbrisa. Med drugim tudi, če je bil nad pravno osebo začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije ali če je bil predlog za začetek postopka vložen.
To je torej tudi med drugim ugovorni razlog zoper sklep o začetku postopka izbrisa," odgovarjajo na sodišču. Zakaj se takim nelogičnostim v smislu pozitivne zakonodaje ne izognejo, niso odgovorili, prav tako ne, kakšna je organizacija sodišča, da sodniki drug za drugega ne vedo, kaj delajo.
Minister Zalar pa nič
Težave z ZFPPIPP, ki omogoča preveč pravnega zavlačevanja v postopkih zaradi insolventnosti, so se v praksi dobro kazale že pri in Infondu Holdingu. Skrajni rok za spremembo zakona, ki bi lahko dodatno zaščitil upnike, pa je predviden šele za konec novembra 2011. Zakon sodi v resor pravosodnega ministra Aleša Zalarja. Istrabenzu
Spomnimo še, da mora direktorica Centra Naložb Jana Grbec do jutri sodišču predložiti nov načrt prisilne poravnave. To je mariborsko okrožno sodišče družbi dovolilo, čeprav je njena daleč največja naložba, Infond Holding , že v stečaju, upniki pa so že predlagali stečaj.