Medij: Večer Avtorji: Srečko Klapš Teme: mali delničarji, razlastitev bančnih vlagateljev Datum: Torek, 13. januar 2026 Stran: 4
Po zavrnitvi sedmih kandidatov VZMD za člane odbora za pripravo mnenja o bančnih izbrisih bi jih sodišče poslej lahko imenovalo samo. Pri VZMD se sprašujejo, ali se bo postopek sprevrgel v popolno farso
Vlada je konec novembra na dopisni seji potrdila predlog novele zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Kot pojasnjujejo, želijo pospešiti postopke za oblikovanje odbora za izdelavo predhodnega mnenja o sanaciji bank v letih 2013 in 2014, katere del je bil tudi izbris imetnikov podrejenih obveznic in malih bančnih delničarjev. Z omenjeno novelo naj bi želeli preseči stanje, ko se strani v postopku sodnega varstva bančnih razlaščencev ne morejo poenotiti glede članov v odboru za pripravo mnenja o bančnih izbrisih, ki jih predlaga Vseslovensko združenje malih deležnikov( VZMD), še pojasnjujejo.
Spomnimo, da zakon, uveljavljen sredi leta 2024, daje možnost imenovanja skupine sedmih strokovnjakov, ki bo izdala predhodno mnenje o tem, ali je nekdanjim imetnikom bančnih obveznic oziroma delnic zaradi učinka izrednih ukrepov nastala škoda, višja od tiste, ki bi nastala, če izredni ukrepi Banke Slovenije( BS) ne bi bili izrečeni.
Zamude nastajajo tudi za to, ker zakon določa, da v omenjenem odboru ne morejo sedeti osebe, povezane s sanacijo bank. Reprezentativno združenje VZMD lahko vanj predlaga tri člane, vlada dva in BS enega. Odbor bo moral osnutek predhodnega mnenja pripraviti v šestih mesecih po objavi sklepa sodišča o imenovanju, po prejetju pripomb pa v treh mesecih še dokončno mnenje. Če bo ugotovil oškodovanje, bo morala vlada pripraviti poravnalno shemo v Rajko Stanković:" Bančni izbrisi so eden večjih sramotnih madežev pravne države v samostojni Sloveniji." madežev pravne države v samostojni Sloveniji." višini 60 odstotkov ugotovljene škode in obresti.
Tako postopek imenovanja članov tega odbora tudi po letu in pol ni zaključen, saj VZMD, ki je po odločitvi sodišča reprezentativno združenje, vanj predlaga kandidate, ki niso sprejemljivi za BS in vlado. Na njuno zahtevo je mariborsko sodišče zavrnilo že sedem predlaganih kandidatov, saj po njihovem mnenju ne izpolnjujejo z zakonom določenih pogojev. Na ministrstvu za finance ob tem poudarjajo, da bo imelo združenje VZMD tudi po predlagani noveli možnost, da predlaga kandidate za odbor za izdelavo predhodnega mnenja. Toda če v roku ne bo sporočilo ustreznih kandidatov ali pa bo spet predlagalo kandidate, ki ne bodo izpolnjevali pogojev za članstvo v odboru, sodišče pa je iz teh razlogov že zavrnilo njihov prejšnji predlog, bo te člane imenovalo sodišče.
Katerih sedem kandidatov VZMD so že zavrnili
Dvanajst let po izbrisu bančnih delničarjev in obvezničarjev kljub predlani sprejetem zakonu o sodnem varstvu nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank in prizadevanjem VZMD okrožno sodišče v Mariboru sledi vsakršnim navedbam Banke Slovenije in onemogoča imenovanje neodvisnih strokovnjakov za člane odbora strokovnjakov, ki bi lahko preverili predpostavke spornih ravnanj Republike Slovenije in BS v letih 2013 in 2014. VZMD je tako neuspešno predlagalo že sedem kandidatov, v seriji zadnjih dogodkov pa je sodišče izločilo še predlagana vrhunska neodvisna strokovnjaka: Andreja Ranta, nekdanjega viceguvernerja BS, in Antona Ropa, nekdanjega podpredsednika Evropske investicijske banke. Po zavrnitvi so predlagali še dva kandidata, dr. Nikša Alfirevića in dr. Ajdo Fošner, pa pojasnjujejo v VZMD. Ob tem je direktor VZMD Matjaž Car izpostavlja, da" oseb s strokovnim poznavanjem slovenskega bančnega sistema, ki ne bi izrazile vsaj nekega splošnega mnenja o objektivno najbolj konsekventnem dogodku v zgodovini bančnega sistema Slovenije, ni. Če namerava sodišče slediti tako rigoroznemu pristopu, za katerega se zavzemata Banka Slovenije in Republika Slovenija, da član odbora strokovnjakov ne more postati oseba, ki se strinja z odločbo ustavnega sodišča, s katero je pritrdilo izbrisanim vlagateljem, potem se bo ta postopek sprevrgel v popolno farso." Še huje, menijo v VZMD, na zadnje zaplete z imenovanjem članov odbora strokovnjakov je slovenska sodna in izvršna oblast odgovorila s predlogom za nujno spremembo omenjenega zakona, tako da bi v primeru, če ne bi predlagali" ustreznih" kandidatov za člane odbora, to namesto združenja storilo kar sodišče samo. Zdaj si bo torej sodišče pisalo zakone, na podlagi katerih bo sodilo, še menijo.
Sodišče namesto Igorja Mastena predlaga Nadjo Zorko
Spomnimo, da je VZMD doslej za člane odbora strokovnjakov predlagalo Branko Neffat, dr. Jožeta P. Damijana, dr. Boštjana Brezovnika, Andreja Ranta, dr. Antona Ropa in dr. Boštjana Averja (prvotno predlagani dr. Zlatko Jenko se je umaknil sam) . Vse kandidate razen Averja, za katerega še ni odločitve, je sodišče zavrnilo. Razlog za zavrnitev je bil imetništvo manjšega števila delnic NKBM( pri čemer sodišče ni upoštevalo odpovedi pravicam in zahtevkom iz naslova nekdanjega imetništva) ali pa je sodišče sledilo navedbam BS, da je oseba pristranska. Sodišče tudi ni upoštevalo argumenta, da pristranskosti ni mogoče dokazovati s kritičnostjo do prvotne ureditvi po zakonu o bančništvu( ZBan-1L), saj bi v takem primeru bili pristranski tudi ustavni sodniki, ki so v kritičnem delu ugotovili protiustavnost prvotnih zakonskih rešitev, še menijo v VZMD. Ob čemer opozarjajo, da je BS pravno izpodbijala tudi nekatere kandidate, ki jih je predlagalo sodišče, medtem ko ni nasprotovala Delnica Nove KBM je kotirala na Ljubljanski in Varšavski borzi. Foto: Irena Ferluga Leta 2007 je 109.725 malih delničarjev kupilo delnice Nove KBM po 27 evrov. Nanje so čakali v dolgih vrstah. Foto: Sašo Bizjak predlogu sodišča, da bi za predsednika odbora imenovalo dr. Igorja Mastena. Masten je bil namreč naklonjen stališčem BS in potezam" sanacijskega" guvernerja Boštjana Jazbeca. Nekaj časa je bil v BS tudi petinsko zaposlen, v analitski službi centralne banke je bila zaposlena tudi njegova žena Arjana Brezigar Masten. Najverjetneje je bil to razlog, da je sodišče namesto dr. Mastena za predsednico odbora nazadnje predlagalo Nadjo Zorko, samostojno podjetnico in neodvisno strokovnjakinjo za finance iz Celja. Medtem ko je vlada predlagala Petra Graška, nekdanjega direktorja Adrie Airways in nekdanjega člana uprave Telekoma Slovenije, ter Jernejo Prostor z mariborske Pravne fakultete, Banka Slovenije pa profesorja javnega gospodarskega prava Christosa Gortsosa.
Bo prihodnja vlada bolj odgovorna do bančnih razlaščencev?
Rajko Stanković, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (Društva MDS), ugotavlja da je problematika bančnih izbrisov eden večjih sramotnih madežev pravne države v času samostojne Slovenije. Meni, da nihče, ki je vlagal v delnice ali obveznice slovenskih bank, ni špekulant." Če bi bil, bi to namreč pomenilo, da je bila največji špekulant sama Republika Slovenije, ki je bila največji bančni lastnik in edina z vplivom na njihovo reguliranje in upravljanje. To velja tudi za podrejene obveznice, saj so bile te manj tvegana naložba od delnic," je za Večer dejal Stanković. Prepričan je, da je prva krivica bančne" sanacije" dejstvo, da je Republika Slovenija obdržala vse domnevno ničvredno premoženje, ki se je nato pokazalo za še kako vredno, saj v lastniško slabe banke ni pustila malih razlaščencev. Druga krivica pa je bila ta, da je bilo razlaščencem v imenu nekih višjih interesov odvzeto sodno varstvo.
Stanković še ugotavlja, da so razlaščenci več let čakali na zakon, ki naj bi jim zagotovil sodno varstvo, a se je postopek sprejemanja zakona sprevrgel v pingpong med ministrstvom za finance in Banko Slovenije, kdo od njiju bi v primeru ugotovljenega prikrajšanja to moral poplačati. Ko je bil zaradi tega razveljavljen prvi zakon o postopku sodnega varstva, je bil po več letih odlašanja naposled sprejet drugi zakon( ZPSVIKOB-1) . A z njim je država pingpong prenesla med združenja delničarjev, o tem, kdo je bolj reprezentativen. Kljub začetnim težavam so se mali delničarji nazadnje uspeli poenotiti glede kandidatov za odbor izvedencev, a je te kandidate sodišče nato zavrnilo. Kljub temu da je kot kandidata BS sprejelo dr. Christosa Gortsosa, ki je bil udeležen v prav tako sporni ciprski" sanaciji" bank.
Stanković opozarja še, da je novi zakon prinesel tudi nove vsebinske krivice, saj je razlaščencem praktično v celoti vzel pravico do obresti za dolgoletni odvzem premoženja, in predvidel, da bo država prostovoljno izpolnila samo 60 odstotkov prikrajšanja, ki bi ga ugotovil odbor izvedencev." Če bi še bilo mogoče razumeti, da bi država takšno ponudbo dala v enem ali dveh letih po razlastitvi, ko bi bilo znižanje mogoče razumeti kot kompenzacijo za hitro rešitev zadeve, pa je takšna ponudba po dvanajstih letih od izbrisa, milo rečeno, neokusna. Tako žal ne moremo biti optimisti glede skorajšnje poprave krivic razlaščencem. Zato pozivamo funkcionarje, ki bodo prevzeli vladne in parlamentarne vajeti za naslednja štiri leta, da k reševanju tega madeža slovenske pravne države pristopijo z večjo mero odgovornosti do državljanov, ki so svoje prihranke zaupali slovenskim državnim institucijam.
" 109.725 malih delničarjev je leta 2007 kupilo delnice Nove KBM po 27 evrov. 150 milijonov evrov so investirali mali delničarji v Novo KBM. 44 evrov je znašala najvišja vrednost delnice NKBM. 5 evrov je znašala cena delnice NKBM konec leta 2012. 3 evre na delnico ali 11 odstotkov nakupne cene je pripravljena povrniti država.
Prenos banke Credit Suisse na UBS v korist razlaščencem rešen v nekaj mesecih
Medtem ko vrhovno sodišče v Švici odločno ukrepa v smeri zaščite razlaščenih vlagateljev v mednarodno odmevni zadevi prenosa banke Credit Suisse na banko UBS, kar se je zgodilo pred dobrima dvema letoma, slovenski sodni sistem po dvanajstih letih še vedno tišči glavo v pesek in slepo sledi navedbam Banke Slovenije. Švicarsko vrhovno sodišče je namreč junija 2025 naložilo švicarskemu upravnemu sodišču, da naj pojasni, zakaj ni ukrenilo nič za zaščito razlaščenih vlagateljev Credit Suisse in zakaj pooblaščencem vlagateljev v Credit Suisse, ki so jih razlastili, še ni razkrilo vseh podatkov iz spisov regulatorja. Švicarsko upravno sodišče se je odzvalo v nekaj mesecih. Tako je dalo prav razlaščenim imetnikom podrejenih instrumentov( AT1) in 14. oktobra 2025 objavilo, da je razveljavilo odločbo švicarskega regulatorja FINMA z dne 19. marca 2023 in odpis podrejenih instrumentov označilo za protipraven, ugotavljajo v Vseslovenskem združenju malih deležnikov( VZMD) .