Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič Teme: razlaščeni delničarji in obvezničarji, mali delničarji Datum: Petek , 15. december 2023 Stran: 3
Po desetih letih še brez možnosti tožbe
Sanacija bank
Ministrstvo še pripravlja nov zakon, razlaščenci bi se najraje zunajsodno poravnali Le nekaj dni pred božičem leta 2013, natančneje 18. decembra, je Banka Slovenije v okviru sanacije bank izdala izredne odločbe, s katerimi je izbrisala delnice in podrejene obveznice NLB, NKBM, Abanke, Factor banke in Probanke, leto pozneje pa še v Banki Celje. Bančni vlagatelji so s tem izgubili za 960 milijonov evrov svojih naložb. Že takrat so na ustavnem sodišču začeli iskati pravico, a do danes niso dobili možnosti za začetek sodnih postopkov, a katerimi bi ugotavljali, ali je bila razlastitev upravičena ali ne.
Ustavno sodišče je jeseni 2016 odločilo, da sami ukrepi niso bili sporni, da pa razlaščeni lastniki podrejenih obveznic in delnic bank niso imeli možnosti učinkovitega pravnega varstva glede odločb, ki jih izdala Banka Slovenije pod vodstvom takratnega guvernerja Boštjana Jazbeca. Državnemu zboru je zato naložilo, da mora to vlagateljem v šestih mesecih zagotoviti. A zakon o sodnem varstvu razlaščenih vlagateljev bank je bil sprejel šele konec leta 2019, nato pa je ustavno sodišče marca leta 2020 zakon zamrznilo na pobudo Banke Slovenije, ki se ni strinjala, da bi bila plačnik morebitnih odškodnin, letos spomladi pa je ustavno sodišče ta zakon razveljavilo. Ministrstvo za finance je letos poleti v javno razpravo dalo nov predlog omenjenega zakona, a tako razlaščeni vlagatelji kot Banka Slovenije z njim niso bili zadovoljni, zato so nanj dali številne pripombe. Prizadeti vlagatelji so mu očitali celo neustavnost. Na ministrstvu za finance zdaj pripravljajo končni predlog zakona za vlado.
Kršenje pravice do mirnega uživanja premoženja
A medtem ko več kot 100.000 razlaščenih vlagateljev čaka na omenjeni zakon, so se postopki v zvezi s sanacijo bank razčiščevali tudi na drugih ravneh. Računsko sodišče je leta 2020 ugotovilo, da je bila Banka Slovenije pri nadzoru nad poslovanjem bank med letoma 2008 in 2013 le delno uspešna, pri utemeljevanju izreka izrednih ukrepov v okviru zadnje bančne sanacije pa neuspešna. Revizorji so sicer ugotovili številne dvome, a jih večinoma niso mogli ne potrditi ne ovreči. Evropsko sodišče za človekove pravice pa je šestim tožnikom leta 2021 dosodilo tudi odškodnino za nematerialno škodo, saj je presodilo, da je bila razlaščenim imetnikom delnic in podrejenih obveznic saniranih bank kršena pravica do mirnega uživanja premoženja.
Z bančnimi razlastitvami so se zaradi suma zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic pri sanaciji NLB ukvarjali tudi kriminalisti. Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je zaradi teh sumov v kriminalističnih preiskavah leta 2016 zasegel gradivo Banke Slovenije in leta 2018 na specializirano državno tožilstvo vložil kazensko ovadbo; po neuradnih informacijah proti guvernerju Boštjanu Jazbecu, Stanki Zadravec Caprirolo, Janezu Fabijanu in Tomažu Čemažarju. Nato je vmes poseglo Sodišče EU in ugotovilo, da je Slovenija pri zasegu dokumentacije Banke Slovenije kršila nedotakljivost arhivov EU, a policija je letos spomladi tudi na podlagi omejene dokumentacije vložila novo ovadbo zoper zgoraj omenjene. Tožilstvo je še oktobra pojasnjevalo, da prejeto ovadbo analizira in ocenjuje, ali obstajajo pogoji za nadaljevanje kazenskega pregona ali pogoji za zavrženje ovadbe. Kako daleč so s tem, nam zdaj v treh dneh niso odgovorili.
Dokaz o nepravni državi
In kako na vso to desetletno sago gledajo oškodovani vlagatelji? »To pomeni, da Slovenija ni pravna država, če državljanom onemogoča, da bi sprožili sodne postopke,« pravi zastopnik oškodovanih vlagateljev Miha Kunič. Dodaja, da osnutek zakona, ki ga je poleti pripravilo ministrstvo za finance kaže, da ni ne interesa, da bi bilo zagotovilo učinkovito pravno sredstvo, ne politične volje za rešitev po zunajsodni poti. Eden od predstavnikov institucionalnih vlagateljev, ki so z bančnimi izbrisi izgubili največ, Aljoša Tomaž spomni, da je po prvi sanaciji bank trajalo kar 30 let, da je prišlo do poplačila in da je država plačala zelo veliko. Pravi, da čakajo na predlog zakona o sodnem varstvu. »Če bo zakon vseboval določilo o možni poravnavi, bomo tudi to proučili. Po sodni poti bo to seveda precej dražje,« dodaja.
Tudi v Društvu malih delničarjev Slovenije kot edino pot do rešitve po vseh teh letih vidijo poravnavo. »Menimo, da je po desetih letih čas, da se nehamo spraševati, kdo je kriv, ampak da se lotimo poravnave,« pravi predsednik MDS Rajko Stankovič, ki meni, da je vsak kompromis boljši od tega, da se nič ne zgodi. V društvu so celo pripravili svoj predlog poravnave, po katerem bi vsi vlagatelji takoj dobili do 100.000, preostanek pa pozneje prek državnih obveznic. V MDS se zavzemajo za stoodstotno poplačilo glavnice, glede obresti pa so se pripravljeni pogajati. »Upam, da bodo na ministrstvu zmogli toliko modrosti in ne bodo napisali ustavno spornega zakona,« dodaja. Na zakon o sodnem varstvu je prispelo veliko pripomb. Tako veliki kot mali razlaščenci bi se raje poravnali, kot se tožili.
Policija je proti nekdanjim vodilnim v Banki Slovenije vložila ovadbo.
Vsak kompromis je boljši od tega, da se nič ne zgodi. Rajko Stankovič