Medij: Demokracija (Slovenija) Avtorji: Vida Kocjan Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Datum: Čet, 12. okt.. 2017 Stran: 24
Bojan Petan je nameraval vzpostaviti imperij, ki ga v razvitih zahodnih državah gradijo generacije. Njegova skupina DZS obvladuje 15 podjetij, od katerih se tri velika podirajo. Imperij je zadolžen za kar 270 milijonov evrov, kar pomeni, da se njegovo poslovno omrežje podira kot hiša iz kart.
Bojan Petan, solastnik in direktor v številnih podjetjih v skupini DZS, med katere spadajo Terme Čatež, d. d., DZS, d. d., in Delo Prodaja, d. d., je v začetku januarja letos začel s postopki preventivnega prestrukturiranja podjetij. To je zahtevala slovenska podružnica sklada York Capital Management. Zahteva je bila dana skladno z zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
Osem mesecev je bilo časa
Po tem so imele vse tri Petanove družbe največ osem mesecev časa, da sprejmejo nove finančne sporazume z vsemi svojimi finančnimi upniki. Gre večinoma za banke, sklade, različna podjetja pa tudi posameznike in kupce obveznic teh podjetij. Petanova podjetja so morala izdelati seznam upnikov in ga poslati sodišču. Na podlagi tega so nato revizorji in sodišča ugotavljali, ali so Termam, DZS in Delu Prodaji uspelo pridobiti dovolj soglasij za uspešno končanje preventivnega prestrukturiranja. Za slednje so morala podjetja pridobi najmanj 75 odstotkov soglasij vseh upnikov ne glede na to, ali so imeli terjatve do podjetij zavarovane ali ne. Osemmesečni rok za pridobitev soglasij se je iztekel 6. septembra 2017.
Dvema ni uspelo
Glede na podatke naših virov, ki so blizu virov v omenjenih podjetjih, in glede na podatke baze SEOnet (ta je v okviru Ljubljanske borze) pa tudi sodišč vsaj dvema Petanovima družbama, DZS in Termam Čatež, ni uspelo pridobiti dovolj soglasij, da bi uspešno končali preventivno prestrukturiranje. Ker jim to ni uspelo, bi morali tako v DZS kot Termah Čatež javno objaviti, da sta družbi postali insolventni. Hkrati bi morali začeti z vsemi internimi postopki skladno z zakonom, kar pomeni, da bi morali obvestiti nadzorni svet in skupščino, obvestilo pa objaviti tudi na straneh Ljubljanske borze. S tem bi se začela priprava na sanacijo teh družb.
Rajbarjeva vloga
Zahtevo za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja je pred meseci podal sklad, ki ga v Sloveniji zastopa Dejan Rajbar. Glede na podatke spletne strani Gvin.com je razvidno, daje Rajbar zastopnik podjetja Elements Invest, član nadzornega sveta družbe Elements Skladi, član nadzornega sveta Save, d. d., in član nadzornega sveta Cinkarne, d. d. Pred tem je bil še zastopnik podjetja Energotehna, ustanovitelj in zastopnik podjetja Evolve ter pred časom samostojni podjetnik, kije deloval kot DR Investicije, Dejan Rajbar. Gre torej za pomembno osebo, ki deluje tudi na Gorenjskem. Na to opozarjajo tudi naši viri, ki navajajo, da ima pomembno vlogo pri reševanju Petanovih podjetij, pod njegovim vplivom pa naj bi bila tudi Gorenjska banka.
Opozorila o previdnosti
Ker pa stvari niti po osmih mesecih niso urejene, viri opozarjajo, da se še vedno lahko dogaja, da zaradi lažnega stanja teh družb na borzi posamezniki kupujejo ali prodajajo delnice podjetij DZS in Terme Čatež v prepričanju, daje s poslovanjem teh družb vse v najlepšem redu. Opozarjajo tudi, da bi Ljubljanska borza morala takoj ustaviti vse aktivnosti teh podjetij na borzi, da ne pride do še večjih oškodovanj lastnikov.
Očitki o oškodovanju upnikov in lastnikov
Po naših podatkih naj bi tako DZS kot Terme Čatež na sodišče poslali nepopolno vlogo in s tem pridobili čas, čeprav ga glede na zakonodajo nimajo več. V podjetjih pa naj bi bili že na začetku vedeli, da potrebnih soglasij upnikov ne bodo dobili. Naši viri opozarjajo, daje bila nepopolna vloga načrtno zavajanje sodišča. Kritični so tudi do Petana, ki naj bi bil s tem kršil vse zakone, poleg finančnih tudi zakon o gospodarskih družbah. Očitajo mu tudi zavestno oškodovanje vseh upnikov in lastnikov teh podjetij. V nadaljevanju naj bi tako Petan kot Rajbar skušala pridobiti še manjkajoča soglasja upnikov za DZS in dodatna posojila bank upnic za Terme Čatež. Pri tem naj bi po navedbah virov nanje pritiskala na različne načine. Slo naj bi torej za nov poskus, »kako obiti zakone«. Rajbar naj bi bil Petanu pri tem precej pomagal.
Pritiski tudi na t. i. jedrski sklad
Pritiskali naj bi tudi na Sklad za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško (NEK), ker ni dal soglasja. Razlog naj bi bil v tem, da so imeli na voljo le nekaj dni časa, vmes pa veliko pritiskov. Ta sklad je pred časom Petanu »posodil« osem milijonov evrov državnega denarja. Zdajšnja direktorica torej soglasja, ki bi posredno pomenilo tudi odlog plačila, ni dala. Viri navajajo, daje bila njena odločitev pravilna, sicer bi se skupaj s Petanom znašla na zatožni klopi.
Opozorila glede bilanc
Viri opozarjajo tudi na dvomljivost bilanc Petanovih podjetij za nekaj zadnjih let. Pri tem omenjajo različna »parkiranja« delnic in obveznic za potrebe Bojana Petana v času, ko je gradil svoj imperij m prevzemal podjetja, med njimi DZS in Terme Čatež. Prav ti posamezniki in družbe zdaj zahtevajo izpolnitev njegovih obljub. Postajajo vedno bolj nestrpni. Po navedbah virov naj bi mu celo grozili in ga iskali po podjetjih. Pri bilancah poznavalci navajajo tudi prenapihnjenost vrednosti naložb in nepremičnin, vprašljivi naj bi bili tudi prikazi prihodkov.
Hvaljenje se ne odraža v bilancah
Pri tem opozarjajo, da Terme Čatež nenehno objavljajo podatke (tako na spletnih straneh Ljubljanske borze kot v javnosti) o rekordnih mesecih, o rekordnem številu obiskovalcev in rekordnih prihodkih. Vendar pa tega ni videti v njihovih bilancah. Tako podatki za leto 2016 kažejo, da so prihodki iz poslovanja skoraj enaki kot v letu 2015, izstopa pa postavka Drugi poslovni prihodki.
Odkupi terjatev od DUTB
Bilance so pomembne tudi zato, ker jih Petanova podjetja pošiljajo upnikom. Po naših podatkih pa se v bankah z Bojanom Petanom sploh ne pogovarjajo več, v njegovem imenu naj bi se pogovarjal Dejan Rajbar. Sklad York Capital Management, katerega slovenski zastopnik je Rajbar, je v Petanova podjetja vložil 50 milijonov evrov. Za toliko je sklad odkupil terjatev od Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Če bo ta »naložba« padla v vodo in bo sklad to izgubil, se bo končala tudi Rajbarjeva kariera. Po vseh teh opozorilih smo tudi sami preverili bilance Petanovega imperija. Ugotovitve objavljamo v nadaljevanju.
Skupina DZS
DZS, založništvo in trgovina, naslovom na Dalmatinovi v Ljubljani je del skupine DZS, ki jo obvladuje Bojan Petan. V slednjo spada kar 15 podjetij s sedežem v Sloveniji in na Hrvaškem. Delujejo na treh področjih: založniško-medijskem, trgovskem in turističnem. Pri tem največ prihodkov ustvarijo s trgovino (skoraj polovico vseh), s turizmom ustvarijo okrog 29 odstotkov vseh prihodkov, z založniško-medijsko dejavnostjo pa slabo petino. Glede na bilančne podatke največ dobička prinese turizem, najmanj pa trgovska dejavnost. Skupina je v letošnjem prvem polletju izredno malo investirala, vsega 852 tisoč evrov, od tega največ v turizem. Tako navajajo v svojih poročilih.
Za kar 270,4 milijona evrov obveznosti
Podatki o poslovanju za prvo polletje 2017, objavljeni na spletnih straneh Ljubljanske borze, kažejo, da ima skupina 60,2 milijona evrov kapitala, hkrati pa kar 270,4 milijona evrov obveznosti. V prvem polletju so po nerevidiranih objavljenih podatkih spet poslovali z izgubo, tokrat v višini 1,59 milijona evrov. Iz prejšnjih let pa so prenesli 37,29 milijona evrov izgube.
Podrobnejši vpogled
Skupina DZS v Petanovi lasti je imela ob koncu polletja 2017 tudi večje dolgoročne finančne obveznosti kot lani v tem času. Letos je bilo teh 19,06 milijona evrov, lani 18,8 milijona evrov. Hkrati so imeli kar 135,3 milijona evrov kratkoročnih finančnih obveznosti, kar je bilo sicer okrog 4 milijone evrov manj kot ob istem času lani, ko je bilo tega za 139,7 milijona evrov, vendar pa so imeli letos višje kratkoročne poslovne obveznosti. Finančne obveznosti pomenijo zadolžitev skupine (posojila), poslovne obveznosti pa neplačane račune. Slednjih je bilo letos kar 38,5 milijona evrov ali skoraj 3 milijone evrov več kot lani v istem obdobju, ko so imeli neplačanih kratkoročnih poslovnih obveznosti za 35,7 milijona evrov.
Obveznosti 4,5-krat višje od kapitala
Poslovanje Petanove skupine DZS se torej ne izboljšuje, obveznosti pa so za skoraj 4,5-krat višje od kapitala. Ob tem ko je skupina zadolžena za 270,4 milijona evrov, pa je v prvem polletju imela le 54,8 milijona evrov celotnih prihodkov od prodaje. Prihodki so bili glede na lansko isto obdobje višji za 434 tisoč evrov. V nadaljevanju prihodke spreminjajo še s spremembami vrednosti zalog in s prevrednotenjem poslovnih prihodkov. Posebno slednjega je bilo letos za 2,3 milijona evrov oziroma 800 tisoč več kot lani v istem obdobju. To pa nato vpliva na končni objavljeni podatek o prihodkih, ki so zaradi tega višji. Ker gre za nerevidirane podatke, je zato težko presojati, koliko so podatki resnični.
Kje so stroški za obresti?
Skupina je v prvem polletju 2017 plačala 2,3 milijona evrov za obresti za najeta posojila. Lanski odhodki so bili več kot dvakrat višji. Ker se zadolženost ni zmanjšala, je na dlani, daje posredi neki drug dejavnik. Ker so stroški bistveno nižji (samo pri obrestih za 2,58 milijona evrov), skupina DZS kot končni izid poslovanja prvega polletja prikazuje minimalni dobiček. Tega naj bi bilo 46.904 evre, lanska polletna izguba pa je bila 1,713 milijona evrov.
Bilance samo igra številk
Na strani prihodkov imajo torej knjiženih 800 tisoč evrov prihodkov, nastalih iz prevrednotenja, na strani odhodkov pa imajo ob domala isti zadolženosti knjiženih 2,58 milijona evrov manj stroškov za obresti. Številke se torej ne ujemajo. Ali kot bi rekli poznavalci računovodstva, bilance so samo igra številk.
Podjetja v Petanovi skupini med seboj tudi živahno sodelujejo. Predvsem na področju prelivanja oziroma posojanja denarja. Največ denarja iz naslova posojil je šlo Termam Čatež (19,2 milijona evrov), DZS Investicijam (8,9 milijona evrov) in DZS (3,23 milijona evrov).
Kapitala DZS je čedalje manj
Ko preverjamo podatke skupine DZS, ki jo obvladuje Bojan Petan, ugotovimo, da je treba preveriti podatke za vsako podjetje posebej, podatki za skupino pa uradno ne obstajajo. Tako podatki za DZS kažejo, da se je kapital tega največjega podjetja v skupini v vsega petih letih (od 2012 do 2016) zmanjšal s 116 na 49 milijonov evrov. Ob tem so se zmanjšali tudi celotni prihodki (19 milijonov evrov). Podjetje je leta 2013 zašlo v veliko izgubo (7,5 milijona evrov), ki seje leta 2014 še povečala (na 14,8 milijona evrov), v letu 2016 paje je bilo 5,8 milijona evrov. Podjetje ima izredno slabo bonitetno oceno (E 2 ++), obveznosti pa poravnava 71 dni po zapadlem roku. V podjetju je bilo lani povprečno 323 zaposlenih. Hkrati podatki iz Erarja (nekdanjega Supervizorja) kažejo, da veliko posluje z neposrednimi proračunskimi porabniki. Doslej je družba prejela kar 154,3 milijona evrov, največ od ministrstva za obrambo (8,67 milijona evrov), sledi Sklad za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško (6,06 milijona evrov), tretji je Univerzitetni klinični center Ljubljana (3,76 milijona evrov). Visoko na lestvici je tudi Mestna občina
Ljubljana, kije DZS doslej nakazala 1,9 milijona evrov.
Težje tudi v Termah Čatež
V še večjih težavah pa so Terme Čatež, zadnjem letu so imeli bančni račun blokiran kar 229 dni. Kapital podjetja je v zadnjih petih letih nižji za 21 milijonov evrov, prihodki pa za okrog 2 milijona evrov. V podjetju je bilo lani povprečno 381 zaposlenih. Bilance kažejo, da so imeli leta 2014 izredno visoko izgubo (17,18 milijona evrov), lani pa naj bi bili poslovali s knjigovodskim dobičkom v višini 3,2 milijona evrov. Podatki Erarja kažejo, da so Terme Čatež doslej prejele kar 41,49 milijona evrov neposrednega proračunskega denarja. Največ, 12,9 milijona evrov, od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, sledi ministrstvo za gospodarstvo, ki je Termam nakazalo 8,75 milijona evrov.
Za konec
Petanova podjetja so zelo zadolžena, skupina je zadolžena 4,5-krat več kot ima kapitala. Njihovo poslovanje se z leti ne izboljšuje, skupina ima 270 milijonov evrov obveznosti, večino finančnih. Čeprav jim zelo pomaga tudi država (s prilivi od neposrednih proračunskih porabnikov), paje že dolgo jasno, da so bili Petanovi apetiti pri ustvarjanju imperija tako rekoč iz nič več kot preveliki. Petanova hiša iz kart se že dolgo podira, vprašanje je le, kdaj bodo to končno spoznali tudi banke in vodstvo sklada York Capital Management, ki je nasedlo Petanu in od DUTB za 50 milijonov evrov odkupilo njegove dolgove, misleč, za kako dobre posle gre.