Kontroverzni sklic skupščine

Medij: Večer Avtorji: Stojan Jure Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 09. 2009 Stran: 9

Infond Holding je včeraj sklical novo skupščino delničarjev. In razkril, katerim upnikom ni uspelo poplačati terjatev z zasegi delnic

Infond Holding je včeraj spet osupnil slovensko finančno javnost.

V Večeru je objavil sklic oktobrske skupščine delničarjev, že tretje letos. Uprava pod vodstvom Pierpaola Ceranija predlaga številne sklepe: da bodo sedež družbe prenesli iz Maribora v Ljubljano, odstopljeno nadzornico Klaudio Koban Jakopin nadomestili s Tržačanom Morenom Robertom Navaccom in že tretjič v treh letih menjali revizorja.

Najbolj sporna pa sta dva predloga: da delničarji potrdijo sklepe zadnje, majske skupščine in dokapitalizirajo Infond Holding z denarnimi in stvarnimi vložki. Pri slednji možnosti bi se morali sedanji delničarji celo odpovedati svoji prednostni pravici.

Ta tip dokapitalizacije je namreč namenjen upnikom Infond Holdinga, ki bi svoje terjatve zamenjali za nove delnice. In prav tukaj je sledilo največje presenečenje včerajšnjega sklica: uprava je navedla vsakega upnika, vključno z datumom in številko posojilne pogodbe.

Tako je tudi konec ugibanj, kdo vse je financiral prevzemanje Pivovarne Laško s strani njenega bivšega direktorja Boška Šrota. Oziroma drugače: kdo vse je bil prepočasen, da bi si z zasegi zastavljenih delnic, ki so rabile kot zavarovanje posojil, poplačal terjatve.

Enajst upnikov

Največji upnik Infond Holdinga je njegov lastnik, Center naložbe (skupaj za dobrih 71,8 milijona evrov terjatev). Sledita hčerinski družbi hčerinske Pivovarne Laško, in sicer Union (26,6 milijona) in Radenska (16,3 milijona). Na četrtem mestu je celovška centrala banke Hypo Alpe-Adria (11,6 milijona), ki je 20. avgusta letos očitno prodala premalo zaseženih delnic. Na petem pa mariborska investicijska družba Zlata Moneta (10 milijonov). Hčerinski časnik Laškega, Delo, je posodil 6,5 milijona evrov. Perutnina Ptuj je dala 6,2 milijona, na osmem mestu pa je še ena hčerinska družba, Fructal (3,2 milijona terjatev). Tudi Gorenjska banka je 10. avgusta prodala premalo zaseženih delnic, tako da ji ostajata 2,2 milijona terjatev. Hčerinska Pivovarna Laško ima 1,7 milijona evrov terjatev, na zadnjem mestu med upniki pa je NLB, ki ima kljub zasegu in prodaji delnic za dobrih 81.000 evrov terjatev. Med preostalimi upnicami torej prevladujejo povezane družbe: družbe hčerke ali celo hčerke hčerk.

To ni nujno v nasprotju s pravom, opozarja dr. Borut Bratina z mariborske EPF. "Zakon o gospodarskih družbah po nemškem zgledu prepoveduje, da bi prevladujoča, torej matična družba dala odvisni družbi škodljivo navodilo. To bi bilo takrat, ko ima hčerinska družba nepovrnjeno škodo. Če mati da ustrezno nadomestilo, pa je to dopustno. Izrecno pa so prepovedani tako imenovani fiktivni posli. Da bi se uporabljala sredstva ciljne družbe za nakup delnic te ciljne družbe." Na primer, če bi želeli kupiti delnice podjetja X, bi za to lahko uporabljali svoje prihranke ali bančno posojilo. Ne more pa vam podjetje X posoditi denarja, da kupite njegove delnice. Dovoljena pa so posojila znotraj skupine, če gre denimo za financiranje njihovega poslovanja ali pa celo za prevzemanje nekega tretjega podjetja. "Navsezadnje je eden od razlogov, da obstaja sistem skupine družb, tako imenovani 'finančni cash pooling'," meni Bratina. "Da se torej na ravni skupine optimizirajo finančni tok in sredstva. Recimo, da ima ena družba presežek sredstev, druga primanjkljaj. Zakaj bi prva dala denar v banko, druga pa od iste banke najemala kredit? Da ne bi prišlo do oškodovanja, pa morajo biti obrestne mere ustrezne."

Bo pa lahko objava seznama upnikov, z vsemi podrobnostmi posojil, dobra podlaga za bodoče pravde. Vsaj zaradi kršitve poslovne skrivnosti. "Posojila med podjetji, torej v nebančnem sektorju, so stvar medsebojnega dogovora, ali gre za poslovno skrivnost ali ne," pravi Bratina. "Domnevam, da imajo za objavo privoljenje bank. Načeloma se morajo za kaj takega z banko dogovoriti. Z vidika poslovanja bank pa gre pri posojilih za bančno skrivnost, kar je v korist komitenta in v korist banke. Banke že po Zakonu o bančništvu ne smejo objavljati podatkov o posojilnih pogodbah, pa tudi posojilne pogodbe velikokrat vključujejo določila, da gre za poslovno skrivnost." Banke pa so včeraj molčale. NLB in Hypo Alpe-Adria sta izrecno zapisali, da morata spoštovati bančno skrivnost in da zaradi tega ne smeta komentirati včerajšnjega sklica.

Morda le kupovanje časa

Uprava Infond Holdinga je včeraj skupščini delničarjev predlagala, da se terjatve upnikov spremenijo v lastniške deleže, v odložen osnovni kapital. Tudi če bodo delničarji sklep sprejeli, gre za ponudbo, ne pa prisilo. V nasprotju s prisilno poravnavo pa uspeh sklepa ni odvisen od števila upnikov, ki bi se nanj odzvali. "Tudi če se odloči en sam upnik, lahko to napravi," meni Bratina. Če bo to napravil en odstotek upnikov, se bo pač za en odstotek zmanjšala zadolženost in povečal osnovni kapital. "Vendar pa imajo takšni sklepi določene pravne posledice," opozarja Bratina. Najprej poteče od sklica do same skupščine 30 dni, preden se vpiše v sodni register, nato še rok, v katerem se ta dokapitalizacija mora izvesti. Vmes pa ne bo niti prisilne poravnave niti stečaja. "Ocenjujemo, da je omenjena objava skupščine namenjena le kupovanju časa pred neizbežnim stečajem in zato Fructal ne bo sodeloval pri dokapitalizaciji," je včeraj za Večer izjavil Fructalov finančni direktor Drago Kavšek. In dodal, "da nas uprava družbe Infond Holding za objavo teh podatkov ni kontaktirala in tudi ni dobila našega dovoljenja". Podobno je izjavila tudi Marjeta Zevnik, predsednica upravnega odbora Dela. "Ni bilo nobene privolitve za objavo. Delo se ne bo udeležilo in ne bo potrjevalo dokapitalizacije." Predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj dr. Roman Glaser pa sklepa ni želel komentirati. "Posameznih poslov ne ocenjujemo brez izrecnega soglasja partnerjev, na katere se nanašajo posamezni podatki." Infond Holding bo skušal na oktobrski skupščini konvertirati terjatve upnikov v lastniške deleže družbe. (Janko Rath)