Medij: Delo - FT
Avtorji: Repovž Erika
Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo - FT
Datum: 31. 08. 2009
Stran: 2
Erika repovž Novih dohodninskih razredov za čiste dohodke nad 30.500 evri ne bo, je po četrtkovi seji obelodanila vlada in nekoliko pomirila razburjenje v javnosti, ki ga je finančni minister France Križanič prejšnji ponedeljek povzročil z napovedjo o novem dohodninskem razredu. »Vlada z davkom ne bo dodatno obremenila dela in znanja,« zagotavlja po novem Križanič in dodaja, »da so tovrstni predlogi tako pomembni, da sodijo v strukturne reforme.« S predlogom o novem, oziroma kar dveh novih davčnih razredih za zdaj očitno ne bo nič, saj je finančni minister s prenagljeno izjavo hkrati opravil tudi test, ki je nedvomno pokazal, da nič ne razburi javnosti bolj kot napovedi o višjih davkih in da se v državni zbor ne izplača pošiljati predloga, ki nima nikakršnih možnosti, da bi bil izglasovan. Minister Križanič je tako pobil vsaj dve muhi na en mah in bil zato »nagrajen« le z prizanesljivim, malce pokroviteljskim karanjem predsednika vlade češ, »naš finančni minister je preveč pošten, da bi razumel, da v politiki včasih ni dobro vsega prehitro povedati.« Ali, kot se je slikovito izrazila ministrica Kresalova: »Težko ocenjujem njegovo (Križaničevo) osebnost, očitno pa rad deli z javnostjo to, kar . dela.« Davčno progresijo bo vlada očitno iskala drugje oziroma bolj posredno, zagotovo pa bo morala tudi na tem področju nekaj storiti. Javnofinančne napovedi za prihodnje leto namreč niso najbolj obetavne, saj naj bi javnofinančni primankljaj znašal okrog pet odstotkov BDP, odvisno od primanjkljaja zdravstvene blagajne, javnofinanČna poraba naj bi bila po napovedih od 45 do 47 odstotkov BDP, prilivi bodo na ravni približno 40 odstotkov BDP. Za leto 2011 vlada predvideva štiriodstotni javnofinančni primanjkljaj in primanjkljaj državnega proračuna v višini 3,5 odstotka BDP. Še naprej ostaja brez predsednika uprave največja banka v večinski državni lasti, saj nadzorni svet NLB v začetku prejšnjega tedna ni izbral nobenega od kandidatov, ki so se prijavili na razpis (izvršni direktor KD Banke Aljoša Tomaž, ameriški bančnik Andrew F. Baston, Gregor Kastelic iz londonske družbe Silkroute). Po četrtkovi seji vlade je Pahor jasno izrazil zahtevo, naj nadzorni svet NLB čimprej izbere ustreznega kandidata, saj je s tem povezano reševanje problema likvidnosti slovenskega gospodarstva, gospodarski minister Lahovnik pa je prepričan, da bodo v NLB dobili novo vodstvo najpozneje do srede septembra. Banko za zdaj vodi že aprila odstopljeni Draško Veselinovič, novega predsednika uprave pa bodo nadzorniki poslej poskušali dobiti s povabilom. Po nekaterih informacijah naj bi bila v igri nekdanji predsednik uprave banke Marko Voljč in član uprave Matej Narat, poznavalci pa ne izključujejo možnosti, da se bo na čelo NLB zavihtel nekdo, ki trenutno dela v tujini. Za razliko od NLB so prejšnji ponedeljek v Zavarovalnici Triglav naposled dobili novo vodstvo. Novi predsednik uprave bo dosedanji direktor ljubljanske območne enote Matjaž Rakovec, ki je bil na čelo največje slovenske zavarovalnice imenovan z nedvomno večino glasov članov nadzornega sveta. Dokončna odločitev o preostalih članih uprave Zavarovalnice Triglav pa je v rokah nadzornega sveta, ki zagotavlja, da bodo postopki končani v prihodnjih tednih. Pred današnjo skupščino Pivovarne Laško (danes naj bi zasedal tudi nadzorni svet pivovarne, ki bo obravnaval letošnje polletne rezultate) je Urad za varstvo konkurence (UVK) ustavil postopek presoje koncentracije družb Infond Holding, CPM, Fidina in Koto v pivovarni, zato bodo z delnicami, ki so jim še ostale, danes lahko glasovale. UVK je ugotovil, da družbe nimajo več prevladujočega vpliva in zato ni več zakonske podlage za vodenje postopka. Infond je od Agencije namreč zahteval zamrznitev glasovalnih pravic Kapitalski družbi (Kad), NLB in Banki Celje, zaradi domnevno usklajenega delovanja v Laškem. Pri tem so se sklicevali na delniški sporazum, ki so ga pri upravljanju NLB sklenili Kad, KBC in Slovenska odškodninska družba (Sod), kar naj bi kazalo na usklajeno delovanje v tej banki. O aferi patrija pa je svoje mnenje naposled dalo tudi računsko sodišče; njegov predsednik Igor Šoltes meni, da bi bil nakup oklepnikov lahko izveden veliko bolje, za napake pri realizaciji posla pa je po njegovem mnenju kriva neustrezna dokumentacija. Razen tega ministrstvo za obrambo ni izvedlo javnega naročila zaupne narave tako, da bi zagotovilo konkurenco med ponudniki v fazi pogajanj in je tako omejilo svojo pogajalsko moč, so prepričani na računskem sodišču in poudarjajo, da so bili nacionalni dokumenti načrtovanja naročila osemkolesnikov precej »širši od zahtev zveze Nato«. Kdo v resnici ve?- Če kdo, potem mali delničarji, potencialni vlagatelji in varčevalci ne vedo prav dobro, zakaj največja banka v državi (še) nima kompetentnega vodstva s polnimi pooblastili.