Medij: Štajerski tednik Avtorji: Zemljič Mojca Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 04. 03. 2014 Stran: 7
Ptuj • Perutnina Ptuj vneto isce svež kapital
Februarja se je na delovnem obisku na Ptuju mudil ukrajinski poslovnež Jurij Kosiuk, ki velja za enega najbogatejših Evropejcev. Gre za milijarderja, ki po poročanju Financ obvladuje 66-odstotni delež ukrajinskega agroživilskega holdinga MHP. Glavna dejavnost holdinga je reja in prodaja perutnine. Kosiuk v MHP ni samo lastnik, temveč tudi predsednik uprave.
Kosiuka se omenja kot potencialnega vljagatelja v Perutnini Ptuj (PP). Slednja zaradi prezadolž^nosti nujno potrebuje svfcž kapital. Vodstvo Perutnine na čelu s predsednikom uprave Romanom Glaserjem si za dokapitalizacijo podjetja prizadeva že daljše časovno obdobje. Prav tako podjetje^ bankami upnicami še vedno ni sklenilo dogovora o reprogramiranju kreditnih obveznosti. V odgovoru na naše vprašanje o vsebini pogovorov z ukrajinskim poslovnežem Kosiukum je bil prvi mož ptujskih perutninarjev ze.o kratek: »Zaradi svojega pomena v širši regiji je PP kot m ednarodni prehranski koncem zanimiva za različne poslovne parterje številnih gospodarskih branž. Še vedno namreč velja, da so neposredni stiki lahko veliko učinkovitejši od df ugih oblik komuniciranja, razkrivanje kakršnihkoli prjdrobnosti, preden se ti pogovori končajo, pa bi bilo v Nasprotju z uveljavljeno praksp korporativnega upravljanji PP.«
Dogovora z bankami še niso sklenili
Na novinarski konferenci na začetku januarja je vodstvo Perutnine zatrjevalo, da naj bi bil do konca meseca z bankami upnicami sklenjen sporazum o reprogramiranju kreditnih obveznosti. »Za to ne vidimo nobenega zadržka,« je takrat poudaril Glaser, ki danes priznava, da sporazum še vedno ni sklenjen. »Pogovori z bankaihi potekajo permanentno in so stvar zaupnih odnosov med dvema poslovnima partnerjema, k čemur sva se zavezali obe strani - tako konzorcij bank kot tudi PP. Kot odgovoren partner pred koncem dogovorov ne smemo razkrivati nikakršnih podrobnosti.«
Finančni sporazum, ki naj bi ga banke in vodstvo Perutnine podpisali že pred enim mesecem, a ga še vedno niso, naj bi uredil odplačevanje dolgov za letos. Do konca 2014 naj bi nato uprava družbe in banke po Glaserjevih besedah poskušale doseči nadaljnji dogovor o reprogramiranju finančnih obveznosti, ki bi bil dolgoročnega značaja.
V Srbiji jim je država stopila na prste
Mediji so se te dni razpisali tudi o potezi srbske komisije za vrednostne papirje, ki je Perutnini Ptuj kot obvladujočemu lastniku v srbski družbi Topiko zaradi kršitve zakona o prevzemih odvzela glasovalne pravice. Topiko je eno izmed največjih Perutnininih hčerinskih podjetij. Na letni ravni ustvari več kot 40 milijonov evrov prihodkov, zaposluje več kot 700 sodelavcev. »Od produkcijskega vstopa, že pred letom 2007, pa do danes je PP svoj delež v Topiku z večkratnimi dokapitalizacijami in združevanjem podjetij konsolidirala na 97,65 odstotka. S formalizacijo združitve povezanih podjetij v enotno delniško družbo PP Topiko najprej z vpisom v srbsko Agencijo za podjetniške registre, konec prejšnjega leta pa še v Centralni register vrednostnih papirjev, smo skladno z zakonodajo objavili namero o prevzemu še preostalega 2,35-odstotnega deleža. Ker nekateri mali delničarji ponudbe niso sprejeli, smo zdaj v procesu izvedbe nove prevzemne ponudbe, v vmesnem času nam je srbska Agencija za trg vrednostnih papirjev skladno s pozitivno zakonodajo začasno zamrznila glasovalne pravice, in sicer z namenom, da lahko večinski delničar, torej Perutnina Ptuj, izvede vse predpisane procedure. Tako smo 21. februarja že objavili novo namero o prevzemu, do 28. februarja smo drugim delničarjem podali še novo ponudbo, s čimer bodo odpravljeni vsi razlogi zamrznitve glasovalnih pravic. Pričakujemo, da se bodo formalnosti končale v roku desetih dni. Ker gre pri vseh procesih v Srbiji za vprašanja strogo tehnicistične narave, ni nobenega razloga, da bi dogajanje v kakršnemkoli aspektu vplivalo na poslovne procese v Perutnini Ptuj,« je za Štajerski tednik povedal predsednik uprave in generalni direktor PP Roman Glaser.
»Revija Forbes premoženje Jurija Kosiuka ocenjuje na 1,16 milijarde evrov, kar ga uvršča na 931. mesto najbogatejših Zsmijanov. Perutninskega posla se je lotil leta 1998. Holding MHP, Kosiuk ima v nJem neposredno 66-odstotni lastniški delež, ima po podatkih poslovno-inform.icijske agencije Bloomberg za 979 milijonov evrov posojil in 133 milijonov evrov gotovine. Letno izvedejo zn 148 milijonov evrov naložb. Podjetje je agresivno ras: (po letu 2008, ko je začelo kotacijo na londonski borzi) financiralo z izdajo vrednostnih papirjev, posojili mednarodnih finančnih ustanov In izdajo obveznic. MHP ima, podobno kot PP, vertikalno integrirano proizvodnjo: od pridelave žit na ruskih in ukrajinskih poljih do proizvodnje krmil, reje perutnine, predelave perutninskega in drugega mesa. Imajo lastno distribucijo, proizvodnjo bioplina in mrežo skoraj 3.000 franšiznih prodajaln,« so o holdingu MHP in poslovnežu Kosiuku zapisali v Financah.