Skupna izjava Društva MDS in odvetniške pisarne Tamare Kek - Zakon o pravnem varstvu pri izbrisih v bankah

NatisniNatisni

V Društvu mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) skupaj z odvetniško pisarno Tamara Kek ugotavljamo, da nov osnutek ZPSVIKOB, ki ga je Ministrstvo za finance pripravilo po vložitvi pripomb na javno objavljen predlog zakona, z ničemer ne odpravlja ugotovljene protiustavnosti, ki jo je ugotovilo Ustavno sodišče v odločbi U-I-295/2013.

 

Ljubljana, 09. november 2017


 

Namesto tega v bistvenih delih dodatno krni pravico bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti do učinkovitega sodnega varstva, saj prizadetim dodatno otežuje dostop do dokumentov in podatkov, ki so bili podlaga stresnim testom ter s tem bistveno otežuje dokazovanje napačnosti metode in ocene sredstev bank kot podlage za odškodninski zahtevek. Predlagana ureditev dostopa do relevantnih informacij v temelju krši zahtevo Ustavnega sodišča, da je za zagotovitev učinkovitega sodnega varstva treba tožnikom že v fazi pred vložitvijo tožbe omogočiti popoln dostop do informacij in podatkov v zvezi z oceno vrednosti sredstev bank in druge dokumentacije Banke Slovenije, kakor tudi druge informacije o podrobnostih poslovanja bank. Iz predloga zakona pa izhaja, da bodo tožniki do teh informacij lahko prišli šele po vložitvi tožbe in le, če bodo sodišču za to podali utemeljen in argumentiran predlog in bodo dokazali, da je vpogled v te dokumente bistven za dokazovanje oškodovanja. Sodišče bo lahko njihovo zahtevo za vpogled v relevantno dokumentacijo tudi zavrnilo ali pa odločilo o omejenem in nadzorovanem dostopu do teh podatkov. Za razliko od prejšnjega predloga zakona, novi predlog ne vsebuje več določbe o tem, da mora Banka Slovenije objaviti cenitve.

Takšna ureditev tudi bistveno odstopa od zahteve Ustavnega sodišča, da je treba v postopku zagotoviti procesno ravnotežje položajev Banke Slovenije in bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti, saj je Banka Slovenije kot regulator z vpogledom v vse podrobnosti delovanja bančnega sistema dejansko mnogo močnejša od vlagatelja. 

Zahteva po učinkovitem in hitrem sodnem varstvu bi zahtevala ureditev odškodninskega varstva le v enem postopku. Tako pa je odločanje o temelju odškodninske odgovornosti prepuščeno sodiščem, odločanje o zahtevkih za povrnitev škode pa kar Banki Slovenije. Treba je poudariti, da je od izbrisa minilo že štiri oziroma 3 leta, bivši imetniki kvalificiranih obveznosti pa še vedno nimajo učinkovitega sodnega varstva.

Tudi ureditev kritja pravdnih stroškov (kot so npr. stroški izvedbe ponovnih cenitev sredstev bank, stroški sodnih taks idr.) ni v skladu z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu, saj omogoča nesorazmeren poseg v premoženjsko pravni položaj bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti, kateri so zaradi odvzema celotne naložbe v kvalificirane obveznosti že tako utrpeli veliko škodo. Namesto, da bi zakon to preprečil, pa vsebuje vrsto določb, ki stroške tega postopka le povečujejo in jih v primeru neuspeha v pravdi v celoti prevalijo na tožnike. Takšna je določba o vodenju postopka po pravilih pravdnega postopka za gospodarske spore, ki predvideva višje sodne takse, določba, ki omogoča stransko intervencijo Republike Slovenije in določba o bistveno višjih priznanih stroških dela odbora izvedencev za strokovna vprašanja. Zgolj omejitev višine sodne takse na 1.000 EUR le v primeru, ko tožbo vlaga 30 tožnikov, za uresničitev učinkovitega dostopa do odškodninskega varstva ne zadošča in ni primerno. Treba je poudariti, da gre za nadomestno sodno varstvo, zato višina takse (najmanj) ne bi smela preseči višine takse v upravnem sporu.

Predlog zakona tudi ne upošteva, da v času izreka izrednih ukrepov konec leta 2013 še ni bilo bančne unije, zato Slovenijo niso zavezovale metode in izhodišča Evropske centralne banke, na katere se sklicuje predlagatelj zakona v delu, ki se nanaša na presojo pravilnosti ocene. Prav tako v času izreka prvega svežnja izrednih ukrepov evropska zakonodaja še ni veljavno urejala možnosti izreka izrednega ukrepa prenehanja kvalificiranih obveznosti bank.

Tožnikom tudi ni dana možnost, da sami predlagajo kandidate za odbor izvedencev za strokovna vprašanja, temveč se lahko le izjavijo o predlogu kandidatov iz liste kandidatov, ki ju pripravita Ministrstvo za finance in Ministrstvo za pravosodje na podlagi javnega mednarodnega razpisa. Zato je že v temelju okrnjen videz nepristranosti teh strokovnjakov ter s tem protiustavno poseženo v pravico do neodvisnega in nepristranskega sodnega varstva.

Pri tem se ne moremo izogniti neprijetnem občutku, da sta osnutek popravka zakona pripravili instituciji (MF in BS), ki sta povzročili protiustavnost in ne naprimer Ministrstvo za pravosodje, ki ima vse ustrezne kompetence. Če se pošalimo je to enako, kot da bi nekomu, ki ga sodišče obsodi po nekem zakonu omogočili, da si popravek zakona spiše sam tako, da bi se s tem izognil kazni, ki je bila predvidena v prejšnjem tekstu zakona. Upamo, da bodo vsaj poslanci prisluhnili argumentiranim pripombam, ki jih bomo v prihodnjih dneh podali pisno in bo zakon ustrezno amandmiran v parlamentarni proceduri, da bo ponudil pravično in učinkovito pravno varnost razlaščenim delničarjem in obvezničarjem.

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.