Poročilo s tiskovne konference pred sprejemom pogubnih sprememb Zakona o bančništvu
NatisniV Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvu MDS) dnevno spremljamo problematiko v zvezi s hibridnimi in podrejenimi obveznicami slovenskih sistemskih bank. Predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o bančništvu, ki jih je pripravilo resorno Ministrstvo za finance (MF) in so bile sprejete na seji Vlade RS ter posredovane Državnemu zboru RS v sprejetje po nujnem postopku, nas zelo skrbijo, saj smo predlagateljem ponudili zelo konkretne in korektne predloge, vendar pa pri tem žal naleteli na "gluha" ušesa.
Ljubljana, 22. oktober 2013
Če v nekaj točkah povzamemo bistvene zadeve:
1. ZAVEDANJE PROBLEMATIKE: Društvo MDS je že po prvih sestankih na Banki Slovenije (BS), Ministrstvu za finance, kot tudi upravah bank letos aprila začelo opozarjati na konkretno problematiko podrejenega dolga. Ves čas smo pozivali h takojšnjemu začetku dialoga z vlagatelji v podrejene obveznice ter iskanju kompromisnih rešitev v dobro vseh deležnikov (predvsem bank). Vse odgovorne smo večkrat opomnili in pozvali, da je rešitev treba sprejeti najkasneje do konca letošnjega julija, naša ocena resnosti položaja pa se je kasneje žal izkazala kot pravilna. Ključne osebe za rešitev problematike so letos spomladi le prelagale odgovornosti in obveznosti druga na drugo, nas pa pošiljale enkrat k eni, naslednjič k drugi osebi. 1. avgusta 2013 pa so že bile sprejete smernice Evropske komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. avgusta 2013 dalje.
2. SPREJETJE PORAZDELITVE BREMENA: Društvo MDS prav tako že od letošnjega aprila ves čas poudarja, da se še kako zelo zaveda resnosti problematike. Menimo, da so bili vlagatelji v podrejene instrumente slovenskih bank zelo konzervativno naravnani z največjim možnim zaupanjem v slovenski bančni sistem in vsekakor ne morejo biti krivi za nastalo situacijo. Ravno nasprotno: s svojim zaupanjem in vlaganji so slovenskim bankam od začetka krize dalje pomembno pomagali pri ohranitvi likvidnosti in poslovanja. Kljub temu smo z vsem razumom od prvega dne sprejeli dejstvo, da tudi vlagatelji, čeprav nič krivi, odpišejo del svojih prihrankov, ki so jih v obliki posojil dali bankam. Tako smo Vladi RS podali zelo konkreten in korekten predlog našega prispevka, ki je v predlagani obliki bil celo večji, kot je bil realiziran v ostalih državah, ki so že sprejele državno pomoč. Še več – točka 46 že omenjenih Smernic Evropske komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank jasno omenja »načelo, da noben upnik (vlagatelj) ne utrpi večjih izgub, kot bi jih sicer, Zato podrejeni upniki z ekonomskega vidika ne bi smeli prejeti manj, kot bi bil njihov instrument vreden, če državna pomoč ne bi bila dodeljena.«
3. MINISTRSTVO ZA FINANCE: Predstavniki Ministrstva za finance so nam večkrat pojasnjevali da so naše predloge sicer predstavili EU, vendar so bili v pogajanjih neuspešni. Pri tem pa je bilo tudi povedano, da se s smernicami EU v osnovi tudi sami strinjajo. Iz tega izhaja, da kdor se že v začetku strinja s stališči sogovornika, se ne more z njim tudi pogoditi o kakšni drugi stvari. Tu se upravičeno sprašujemo, za koga pravzaprav delajo naši vladni predstavniki. Nenazadnje je bilo zanimivo prebrati tudi mnenje Evropske centralne banke (ECB), ki so ga poslali ministru za finance g. Urošu Čufru. V mnenju je ECB jasno zapisala pripombo na novelo zakona, da je evropska direktiva šele v postopku sprejemanja, ter je zato kasneje potrebno izvesti revizijo našega zakona. Torej, nekdo pri nas spet preveč hiti, na drugi strani pa je jasno, da so kompromisi zaenkrat še možni, saj je znotraj obstoječe zakonodaje očitno toliko manevrskega prostora za doseganje dogovora.
4. REŠEVANJE PROBLEMATIKE: Vlada RS ves čas prepričuje tako EU, kot tudi nas, da se še vedno lahko rešimo sami, brez tuje pomoči. V kolikor to drži in se bomo res sami rešili, menimo, da naj bodo tudi rešitve naše, slovenske, ter najboljše za vse slovenske deležnike, torej tudi male vlagatelje v podrejene / hibridne obveznice, neposredno ali posredno preko pokojninskih skladov, zavarovalnic,.... Povedano drugače: če Vlada misli uporabiti za samoreševanje sleherno smernico Evropske komisije, potem naj jih raje nemudoma povabi in pusti, da vse navedene probleme rešijo po njihovo.
5. SPRENEVEDANJE VSEH VPLETENIH: Predstavniki MF in BS nam sedaj ves čas prenašajo smernico Evropske komisije, da je podrejeni dolg od 1. avgusta »okužen«. Tukaj želimo opozoriti na ključno dejstvo, da na eni strani obstajajo kratkoročni krediti, dolgoročni krediti, lombardni krediti, nepremičninski krediti,... in na drugi strani depoziti , državne obveznice, bančne obveznice, podrejene obveznice,... Vse skupaj pa ima en skupni imenovalec (ne glede na drobni tisk prospekta/pogodbe): "prejemnik" je na začetku za katerikoli aranžma prejel denar v 100% znesku, ki ga mora potem tudi 100% vrniti. Torej, banka je prejela naš denar in ga mora tudi vrniti oz. če ga ne more ali naj se z nami dogovori za kompromisni odpis ali pa naj gre mirno v stečaj. Resnično nikakor ne moremo sprejeti dejstva, da vlagatelj - komitent banke za posojilo redno odplačuje kredit/obresti banki, le-ta pa želi, da ji isti vlagatelj - komitent odpiše svoje posojilo banki.
6. PODREJENE IN HIBRIDNE OBVEZNICE: Izdajale so jih skoraj vse slovenske banke, kupovali pa so jih vlagatelji z bolj konzervativno politiko, ki so verjeli v slovenski bančni sistem. Tovrstne obveznice imajo tudi zelo konzervativen letni donos (od 2% do 8%), zato nikakor ne moremo govoriti o kakršnemkoli pohlepu vlagateljev, temveč ravno nasprotno. Npr. obveznico NLB banke so ob izdaji v letu 2006 prodajali celo na bančnih okencih, kjer so novacili komitente, da so razvezovali depozite-družinske prihranke in jih namenili nakupu tovrstnih obveznic. Npr. kupci obveznic Abanke so trdno verjeli tri leta zapored javnim priznanjem Banke Slovenije, da gre za našo najboljšo banko, ki je krizo prenesla brez resnih "poškodb".
7. INSTUCIONALNI VLAGATELJI: naj tej točki naj zgolj pojasnimo dosedanji molk vseh pokojninskih družb, pokojninskih skladov, zavarovalnic,... Zaradi občutljivosti tematike se vsi bojijo izpostavljanja v javnosti, ker vsako tovrstno izpostavljanje pomeni skoraj zagotov odhod njihovih vlagateljev in varčevalcev, ter odliv vloženega denarja. Sicer pa tudi oni dnevno na individualni ravni diskretno predstavljajo nepredstavljive posledice škode, ki bo lahko za marsikoga tudi usodna v primeru sprejetja zakona v obliki, kot je predlagan DZ v sprejetje po nujnem postopku .
POVZETEK: Dokler sami saniramo in rešujemo nastalo situacijo, so tudi končna pravila igre lahko v naši domeni oz. domeni MF in BS, seveda z minimalnim nujnim upoštevanjem prihodnjih evropskih smernic. Zato smo tudi imetniki podrejenega dolga pripravljeni sprejeti določen odpis, ki pa nikakor ne more biti enak v primeru stečaja. Vnovič opozarjamo na vsebino točke 46 sprejetih Smernic: Noben upnik (vlagatelj) v podrejene instrumente naj ne utrpi večjih izgub, kot bi jih sicer, z ekonomskega vidika pa ne bi smeli prejeti manj, kot bi bil njihov instrument vreden, če državna pomoč ne bi bila dodeljena. Vlado RS in poslance v DZ RS tako ponovno pozivamo k modrosti in spoznanju, da je dogovor vedno najcenejši za vse deležnike. V primeru sprejetja zakona v predlagani obliki in popolnemu razvrednotenju nič krivih vlagateljev ocenjujemo, da bo prišlo do množične panike in dviga depozitov, kot to že dalj časa izvajajo instucionalni vlagatelji. Številne klice na pomoč, ki jih dnevno prejemamo v Društvu, je nemogoče opisati in opozarjamo na resne posledice, ki so lahko tudi usodne za slovenski bančni sistem.
Pred nami je torej zadnjih 24 ur, da stopimo skupaj, dosežemo nujen konsenz in s tem ohranimo minimalno zaupanje v bančni sistem ter stabilnost. V nasprotnem se bomo že jutri vsi vprašali, ali so naslednji na vrsti depoziti, katere je najbolje čimprej umakniti?
