Ali smo na sledi novi teoriji zarote v Banki Celje?
NatisniDanes je v javnosti odjeknila novica, da naj bi Banka Slovenije že pripravljala vse potrebno za izbris vseh terjatev imetnikov podrejenih obveznic do Banke Celje v višini 95 milijonov evrov. Banka Slovenije do izdaje odločbe Evropske komisije te novice ne želi komentirati, neuradno pa je slišati, da bo odločba zagotovo izdana že v prvi polovici letošnjega decembra.
Doslej je Banka Slovenije od Banke Celje za doseganje kapitalske ustreznosti zahtevala dokapitalizacijo v višini 160 milijonov evrov, kar bi pomenilo, da je njen kapital trenutno negativen v višini okoli 20 do 30 milijonov evrov.
Izbris vseh podrejenih obveznic Banke Celje bi bil mogoč le, če bi bil njen kapital negativen za vsaj 95 milijonov evrov, neuradno pa naj bi Banka Slovenije naročila novo vrednotenje, ki bo skladno s tem pogojem.
Društvo Mali delničarji Slovenije je zato že pozvalo Upravo Banke Celje, naj preko sistema SEONET nemudoma objavi ustrezne informacije.
Ljubljana, 03. december 2014
Podrejeni dolg Banke Celje znaša 94,8 mio EUR
Banka Celje je izdala več obveznic, v podrejeni dolg pa se uvrščajo obveznice serije 10, 11, 12 in 16, v skupni emisijski vrednosti 88,7 milijona evrov. K podrejenemu dolgu pa je potrebno prišteti še natečene a neizplačane obresti v skupni višini cca. 2,8 milijona evrov ter 3,3 milijona EUR podrejenih obveznosti.
Ali se ponavlja scenarij izpred leta dni uporabljen pri NLB, NKBM, Abanki Vipa, Probanki in Factor banki?
V kolikor je temu tako, z gotovostjo lahko trdimo, da bo Evropska komisija izdala odločbo, s katero bo potrdila, da je predlagani ukrep izbrisa, skupaj z državno dokapitalizacijo in ostalimi ukrepi za stabilnost Banke Celje, skladen s pravili EU o državnih pomočeh.
Ali bodo ponovno opuščeni mednarodni računovodski standardi pri izračunu izračuna »domnevnega negativnega?!« kapitala Banke Celje?
Naj spomnimo, da je Banka Celje v letu 2013, zaradi rezultatov stresnih testov enako slabila kapital, kot preostale banke. V letu 2014 ni bilo novih javnih stresnih testov bank. Uprava Banke Celje je na skupščini delničarjev avgusta 2014 celo javno izjavila, da je stanje Banke Celje stabilno in je kapital na dan 30.06.2014 pozitiven. Dne 20.11.2014 je Banka Celje objavile rezultate poslovanja s kratkimi pojasnili (kliknite tukaj), iz katerih je razvidno, da je kapital še vedno pozitiven in znaša 42 milijonov evrov.
Neuradno je že naročena nova ad hoc ocena kapitalske ustreznosti Banke Celje, s katero bo izbrani revizor po neznanih kriterijih za delničarje in obvezničarje, skladno s pričakovanji naročnika, domnevno »rešil zagato?!« Banke Slovenije, saj je po njenih zadnjih ocenah kapitalski primanjkljaj znašal le 160 milijonov evrov in bi - preračunano - imela le okrog 35 miljonov evrov negativnega kapitala, za izdajo odločbe pa potrebuje vsaj 95 mio EUR negativnega kapitala.
Če ji bo izbrani revizor sledil, bo Banka Slovenije izdala odločbo o izrednih ukrepih. Domnevati je, da bo v njej zapisala, da je več kot 95 mio EUR negativnega kapitala in bo izbris skladen s sporno, na Ustavnem sodišču RS izpodbijano novelo Zakona o bančništvu (ZBan-1L).
Delničarji in obvezničarji bodo izbrisani iz registra, ostane jim le še pot na Ustavno sodišče
Z načrtovanim ukrepom bo iz registra KDD izbrisanih 684 delničarjev Banke Celje, kakor tudi vseh 227 imetnikov obveznic Banke Celje serije 10, 11, 12, 16, med katerimi prevladujejo pokojninske zavarovalnice.
Poziv Banki Slovenije in Upravi Banke Celje in ministru za finance na izjasnitev in takojšnjo javno objavo stališč in argumentov
V Društvu Mali delničarji Slovenije zato v imenu delničarjev in obvezničarjev Banke Celje pozivamo Banko Slovenije in vodstvo Banke Celje, da nemudoma podajo verodostojno izjavo, ali so govorice in danes objavljene novice o izbrisu delničarjev in obvezničarjev resnične ali ne. Če to ni res, naj jih nemudoma demantirajo, sicer pa naj javnosti in delničarjem ter obvezničarjem razkrijejo dejansko stanje Banke Celje.
Društvo Mali delničarji Slovenije pozivajo tudi ministra za finance dr. Dušana Mramorja, naj zavzame stališče do dogajanja in to sporoči javnosti, ali se z ukrepi strinja ali ne, saj bo v primeru morebitnega nezakonitega izbrisa, dolg ponovno plačala državna blagajna in vsi davkoplačevalci.
