SKB

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 21. 05. 2011 Stran: 9
Mercator objavil sklic skupščine Razdelili naj bi tri četrtine bilančnega dobička - Če bo treba, bodo k oblikovanju prodajnega paketa organizirano pristopili tudi mali delničarji - Dopolnitev nadzornega sveta Mercatorja

Uprava Mercatorja je za 22. junij sklicala sejo skupščine delničarjev. Poglavitna točka dnevnega reda bo poročilo o poslovanju ter delitev dobička: uprava predlaga, da se za dividende nameni 30,1 milijona evrov ali okoli tri četrtine od 40,4 milijona evrov bilančnega dobička. To pomeni dividendo v višini osem evrov bruto na navadno delnico. Preostanek bilančnega dobička bo po predlogu ostal nerazporejen. Dividende bodo izplačali v 60 dneh vsem, ki bodo imetniki delnic Mercatorja na dan 27. junij 2011. Med predlogi sklepov so še razrešnici nadzornemu svetu in upravi za preteklo poslovno leto ter imenovanje pooblaščenega revizorja (znova je predlagana revizijska hiša KPMG). Za velike delničarje zneski dividend nikakor niso zanemarljivi. Če upoštevamo lastniško sestavo z začetka leta, bo največja delničarka Mercatorja, Pivovarna Union, dobila za 3,7 milijona evrov dividend, NLB 3,2 milijona evrov, Pivovarna Laško dobra 2,5 milijona, banka Unicredit 2,4 milijona, NKBM 1,6 milijona in tako dalje.

Medij: Primorski dnevnik Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo in finance Datum: 30. 04. 2011  Stran: 4

PREVZEMI - V Pivovarni Laško se še niso odločili glede prodaje

LAŠKO - Nadzorni svet Pivovarne Laško se še vedno ni odločil glede prodaje 23,34-odstotnega deleža v Mercatorju hrvaškemu Agrokorju, ki naj bi svojo ponudbo podaljšal do sredine prihodnjega tedna. Kot je pojasnil prvi mož Laškega Dušan Zorko, Pivovarna Laško čaka, da sporazum o prodaji Mercatorja podpiše več kot polovica njegovih lastnikov.

Nadzorni svet Pivovarne Laško je včeraj nadaljeval sejo, ki jo je v torek prekinil tik pred glasovanjem o morebitni prodaji lastniškega deleža v Mercatorju hrvaškemu živilsko-trgovskemu velikanu. Razlog za to je bila odločba Urada RS za varstvo konkurence, da Laščanom in nekaterim bankam omeji razpolaganje z delnicami trgovca, zoper katero so v Laškem v četrtek že vložili tožbo na vrhovnem sodišču. Hkrati s tožbo so družbe skupine Pivovarna Laško vložile tudi predlog za izdajo začasne odredbe za odložitev izvršitve izpodbijane odločbe varuha konkurence.

Agrokor, ki je edini ponudnik za delež Pivovarne Laško v Mercatorju, za te delnice ponuja po 221 evrov. Hrvaški živilsko- trgovski velikan je včeraj ponudbo podaljšal, po neuradnih informacijah do srede.

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena,Piano Brane,I. G.,Ma. G. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 01. 04. 2011 Stran: 1

Lastniško preigravanje

Več trgovskih podjetij iz Evropske unije je v zadnjih tednih izrazilo interes za nakup večinskega deleža v največjem slovenskem trgovcu

Ljubljana - Od Društva malih delničarjev Slovenije, ki so pred dvema dnevoma zahtevali, naj Pivovarna Laško ustavi prodajo Mercatorja, je štafeto prevzela kar uprava največjega trgovca. Včeraj je s pismom, naslovljenim na delničarje Mercatorja, predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak izrazil podporo družbe pri izvedbi takšnega mednarodnega postopka. Pogoj, da se lahko oblikuje večinski delež, je zaustavitev sedanjega postopka. Pričakovanja, naj bi o tem odločili nadzorniki Pivovarne Laško na včerajšnji seji, se niso izpolnila, pokazalo pa se je, daje v medijih napovedana dokapitalizacija Pivovarne Laško zgolj pobožna želja.

Uprava Mercatorja, ki se doslej nikoli ni hotela neposredno vpletati v premetavanje lastniških deležev, je očitno prevzela pobudo. Ker so samo v zadnjem poldrugem letu propadli kar trije poskusi prodaje deležev Mercatorja in je »na suhem« ostalo vsaj devet lastnikov, ki nameravajo prej ali slej te deleže prodati, je uprava zaznala priložnost za maksimiranje koristi za vse delničarje. Kot je razbrati iz Debeljakovega pisma, so namreč dogajanje opazili tudi nekateri potencialni strateški investitorji trgovska podjetja iz EU -, »ki so v zvezi s tem v zadnjih tednih izrazili svoj preliminarni interes«.

Več ponudnikov, višja cena

Medij: Večer Avtorji: G. R.,Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 01. 04. 2011 Stran: 2

V pismu delničarjem Mercatorja se predsednik uprave zavzema za mednarodni postopek prodaje, in to večinskega paketa delnic najboljšega soseda. Odprte tudi druge možnosti reševanja največjih lastnikov Mercatorja

Medij: Gorenjski glas Avtorji: Zaplotnik Cveto Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Ekonomija Datum: 25. 01. 2011 Stran: 17

V Vzajemni in v Adriaticu Slovenici so že napovedali zvišanje premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, v Triglavu zdravstveni zavarovalnici pa še ne.

Kranj - Nadzorni svet Vzajemne je v petek potrdil novo premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki bo začela veljati i. marca. Osnovna letna premija brez popusta se bo zvišala z 279 na 295,44 evra, s triodstotnim popustom (za plačilo premije z odtegljajem od plače oz. pokojnine ali s plačilom prek trajnika) pa z 270,63 na 286,58 evra. Mesečna premija brez popusta bo zrasla s 23,25 na 24,62 evra, s popustom pa z 22,55 na 23,88 evra. Premija bo torej višja za 5,89 odstotka, ob upoštevanju znižanja premije 1. marca lani pa za 3,3 odstotka.

Višji delež doplačil

Kot poudarjajo v Vzajemni, so se jim lani kmalu po znižanju premije spremenili pogoji poslovanja. Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je namreč izglasovala sklep o povišanju deleža doplačila na enotnih devetdeset odstotkov, s tem pa se je doplačilo, ki se v celoti krije iz dopolnilnega zavarovanja, za ne nujne reševalne prevoze (rakavih, dializnih, negibljivih bolnikov) povečalo s sedemdeset na devetdeset odstotkov, za očesne pripomočke, za zdravila z vmesne liste in za zobozdravstvene storitve s 75 na devetdeset odstotkov, za zdraviliško zdravljenje, ki ni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, pa s šestdeset na devetdeset odstotkov. Vzajemna je zaradi te spremembe imela od aprila dalje vsak mesec za milijon evrov višje odhodke za škode, kot je načrtovala, škoda na zavarovanca pa je bila tako novembra lani za 8,85 odstotka višja kot leto prej. Ker bodo višji deleži doplačil po odločitvi skupščine zavoda veljali tudi letos, bi v Vzajemni brez zvišanja premije beležili izgubo v višini 14 milijonov evrov. Če se bo morebiti izkazalo, da bodo škode v prihodnjih mesecih nižje od načrtovanih, bodo višino premije prilagodili, saj je, kot pravijo, njihov cilj poslovati z izravnanimi prihodki in odhodki, ne pa z dobičkom. Že lani so obratovalne stroške v primerjavi z letom prej znižali za dva milijona evrov, letos pa naj bi jih še za štiristo tisoč evrov.

V Adriaticu zvišanje za 1,85 evra

Medij: Demokracija Avtorji: V. K. Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki Datum: 20. 01. 2011 Stran: 8

Damjan Žugelj, direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev, je na ponedeljkovi okrogli mizi z naslovom Slovenija - kam po (de)tajkunizaciji dejal, da je v dosedanjih procesih prevzemanja podjetij ob počasni vladi zatajila tudi Banka Slovenije.

Po njegovem mnenju bi marsikatero stvar v Sloveniji lahko rešili, če bi dali Novo Ljubljansko banko (NLB) na borzo. Prepričan je namreč, da bi morala država poskrbeti za stabilno poslovno okolje, saj je strateških investitorjev dovolj. Ob tem je opozoril, da je bilo že doslej v zakonodaji marsikaj narejenega, pa se potem zaradi najrazličnejših interesov ni izvajalo. »Stanje, v katerem je Slovenija, potrebuje precej bolj konkretno akcijo, tako kratkoročne ukrepe in seveda tudi dolgoročne,« je menil Žugelj in znova opozoril, da vlada že dve leti na pobudo regulatorja (torej ATVP) pripravlja zakon o prevzemih, ki ga še vedno ni. S tem je med drugim ponazoril počasnost zdajšnje vlade in opozoril, da v Sloveniji manjka takšna strategija delovanja vlade, ki pomeni konkretno izvedbo in bo povezala prave vzvode sprememb v državi.

Medij: 7 dni Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 05. 01. 2011 Stran: 11

Po Drogi Kolinski v lanskem letu letos na prodajnem seznamu še vsaj Mercator, Pivovarna Laško, Fructal, Sava, Večer in Delo, pa tudi Banka Celje in Abanka, morda tudi Telekom Slovenije, saj država ni v zavidljivem finančnem položaju.

V lanskem letu so se številna slovenska podjetja - zaradi finančno-gospodarske krize in pa zgrešenih menedžerskih prevzemov podjetij v preteklosti - soočala z velikimi težavami v poslovanju. Prav tako je ni kaj boljše odnesla večina njihovih lastnikov.

Koprski Istrabenz, ki se tako kot kranjski Merkur nahaja v prisilni poravnavi, je hrvaški Atlantic Grupi Emila Tedeschija lani že prodal Drogo Kolinsko, ki je znana po blagovnih znamkah Argeta, Barcaffe, Cockta, Donat Mg in še kakšni. Letos naj bi sledila še vsaj Istrabenzova prodaja družbe Instalacija, kjer v koprskem Srminu skladiščijo naftne derivate, najbrž pa tudi hotela Palače v Portorožu, katerega upravlja hotelska veriga Kempinski. Tako naj bi Istrabenz splaval na zeleno vejo, česar se veselijo njegove banke upnice, posredno pa tudi lastniki, med katerimi je največji Petrol. Ugiba se, katere druge gospodarske družbe bodo v Sloveniji kmalu naprodaj.

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 29. 11. 2010 Stran: 15

Ljubljana - Lizinška podjetja zagotovo niso zanemarljiv akter na slovenskem finančnem trgu, najmanj nadzorovano pa je poslovanje tujih lizinških družb. Medtem ko ima Banka Slovenije skozi nadzor bank vpogled v lizinške družbe slovenskih bank, so lizinška podjetja s tujimi lastniki, tudi bančnimi, popolnoma siva lisa. Največji igralec na slovenskem lizinšem trgu je s skoraj polovičnim tržnim deležem po bilančni vsoti Hypo Leasing, ki ga vodi Andrej Potočnik. Ta ne spada pod okrilje Hypo Alpe Adria Bank Slovenija, ampak neposredno pod avstrijsko družbo Hypo Alpe Adria Leasing Holding. Navedeno pomeni, da je delovanje Hypo Leasinga, katerega bilančna vsota je septembra znašala 2,63 milijarde evrov, s stališča stabilnosti finančnega sistema povsem nenadzorovano. Nadzorujejo ga lahko le avstrijski organi, katerih pomanjkljivosti pa so se razkrile od zadnji aferi okoli Hvpo banke.

Medij: Delo Avtorji: Čeh Silva Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 18. 11. 2010 Stran: 10

Povprečni bruto prejemki članov uprav so leta 2007 znašali dobrih 167.000 evrov, leto za tem dobrih 181.000 evrov in lani le še dobrih 158.000 evrov

Ljubljana - Prejemki nadzornikov v javnih delniških družbah so se med letoma 2007 in 2009 znižali za kar 40 odstotkov, je pokazala najnovejša raziskava o nagrajevanju uprav in NS. Mogoče je pričakovati, da se bodo še bolj, saj raziskava ne vključuje posledic vladnih sklepov glede omejevanja plačil vodilnim v podjetjih v državni ali večinsko državni lasti. Zaradi omenjenega sklepa vlade, ki se še ne uresničuje popolnoma, med drugim imajo, denimo, v Krki na člana uprave 450.000 evrov bruto prejemkov, na člana nadzornika pa vsega skupaj 4000 evrov. Zato ne čudi predlog upravnega odbora Združenja nadzornikov Slovenije (ZNS), naj se država zgane in primerno uredi politiko prejemkov nadzornikov.

Upravni odbor ZNS, ki ga vodi Borut Jamnik (sam je na okrogli mizi po predstavitvi raziskave povedal, da je v nekakšnem razdvojenem položaju, saj je hkrati predsednik uprave Kapitalske družbe, ki mora spoštovati sklepe vlade), je državo pozval, da bo 31. decembra letos prenehal veljati sklep vlade glede omejevanja plačil nadzornikom v državni ali deloma državni lasti, zato naj se podviza in uredi politiko prejemkov članov nadzornih svetov v državnih ali deloma državnih podjetjih. Seveda v skladu s kodeksom upravljanja družb s kapitalskimi naložbami države. UO ZNS apelira, da ta kodeks po zakonu mora sprejeti Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS. Poudarjajo, da ustrezno ureditev tega področja že ureja kodeks upravljanja javnih delniških družb, potem ko določa letno plačilo za opravljanje nadzorniške funkcije in sejnine kot nadomestilo za porabljeni čas člana nadzornega sveta na seji. Znesek je odvisen od kompleksnosti nadzora in finančnega položaja družbe, seveda v skladu z ZGD 1. Ne nazadnje: stroški nadzora naj bi v posamezni družbi kazali na primerna razmerja v odnosu do stroškov vodenja družbe.