NLB

Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič in Božena Križnik Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 10. 2012

Neuradno je mogoče izvedeti, da je MF naklonjeno umiku države iz gospodarstva. Vsi v koaliciji s tem niso zadovoljni.

Holdingu grozi referendum

Po petkovem sprejetju zakona o Slovenskem državnem holdingu bi lahko že ta teden o vetu nanj odločal državni svet. Sindikat delavcev dejavnosti energetike pa naj bi danes razpravljal o zbiranju podpisov za začetek referendumske pobude o tem zakonu. Finančni minister Janez Šušteršič je za nacionalno televizijo povedal, da ga referendum ne skrbi, priznava pa, da lahko to uveljavitev zakona zamakne za dva do tri mesece.

Ljubljana – Z ustanovitvijo Slovenskega državnega holdinga je pričakovati tudi bolj pospešeno prodajo državnih deležev podjetij, ki je v zadnjih kriznih letih zastala. Nekateri prodajni postopki že tečejo, napovedujejo pa se tudi nekatere prodaje najboljših domačih podjetij.

Na ministrstvu za finance pojasnil, kaj bi lahko država prodala, pred sprejetjem strategije upravljanja ne dajejo. Neuradno pa je mogoče izvedeti, da vladni krogi že načrtujejo prodajo Telekoma Slovenije. To naj bi po mnenju poznavalcev odsevala tudi rast cene delnice Telekoma, ki je v zadnjem mesecu pridobila slabo tretjino vrednosti in petkovo trgovanje zaključila pri 76,51 evra. Državni lastniki imajo v Telekomu, ki ga je država enkrat že prodajala, skupaj dobrih 74 odstotkov delnic. Celoten sveženj je bil po petkovi borzni ceni vreden 372 milijonov evrov, a je k temu treba prišteti še prevzemno premijo. Po nekaterih informacijah je velika verjetnost, da bi država ohranila četrtinski lastniški delež. Kot možen kupec se za zdaj omenja Deutsche Telekom.

Medij: Večer - V soboto Avtorji: Ferluga Irena Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: V soboto Datum: 29. 09. 2012 Stran: 6

"To je bil najtežji dan mojega življenja," je nedavno ob neki priložnosti dejal dr. France Arhar, nekdanji guverner Banke Slovenije, ko se je spomnil dneva objave likvidacije Komercialne banke Triglav sredi poletja davnega leta 1996. Na srečo komaj vzpostavljenega slovenskega bančnega sistema, ki je nadzor nad bankami pravno še izgrajeval, je šlo za manjšo banko v zasebni lasti, z manjšim deležem depozitov državljanov, bolj usmerjeno k poslovanju z določenimi podjetji, a s strategijo agresivne rasti.

In vendar so se v naslednjih dneh vile dolge vrste čakajočih na svoj denar pred okenci poslovalnic Banke Celje, ki ga je izplačevala. Panika je bila torej omejene dimenzije, banka pa je šla konec leta 1996 v stečaj, ki se s tožbami upnikov končuje šele zdaj.

Banke so solventne

Nihče si niti ne želi predstavljati, kakšne domine bi padale, če bi se v Banki Slovenije danes odločili katero od bank poslati v stečaj, saj nekatere (predvsem največje tri, NLB, NKBM in Abanka Vipa) poslujejo z izgubo. A razloga za ostre ukrepe, ki jih slovenska zakonodaja zdaj natančno opredeljuje, po besedah guvernerja Banke Slovenije dr. Marka Kranjca ni, saj da so trenutno vse banke solventne (sposobne poravnavati svoje obveznosti), čeprav se njihova kapitalska ustreznost zmanjšuje in trendi torej niso dobri.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Polanič Matjaž Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 26. 09. 2012 Stran: 8

Državni sekretar Dejan Krušec je od uprave banke zahteval podatke o komitentih, kar je nezakonito

Ljubljana - Bančna tajnost, načela korporativnega upravljanja in ne nazadnje zakon o gospodarskih družbah za ministrstvo za finance pod vodstvom Janeza Šušteršiča in njegove uslužbence očitno ne veljajo več. Državni sekretar na ministrstvu za finance Dejan Krušec je namreč po naših zanesljivih informacijah od uprave Abanke pod vodstvom Jožeta Leniča pred dnevi zahteval celo podatke o posojilih in depozitih njenih komitentov, kar bi lahko predstavljalo resno kršitev zakona o bančništvu. Ta namreč upravi ali nadzornemu svetu banke strogo prepoveduje razkrivanje kakršnih koli podatkov o njenih komitentih, še zlasti pa podatkov o posameznikovih posojilih in depozitih.

Da so od Abanke zahtevali podatke o kreditni izpostavljenosti in obsegu varčevalnih vlog po posameznih komitentih, priznavajo tudi na ministrstvu. To opravičujejo s tem, da je njihova primarna naloga skrb za stabilnost finančnega sistema. Na kakšni pravni podlagi so od banke sploh lahko zahtevali te podatke, na ministrstvu niso jasno pojasnili. Povedali so nam le, da so vlade držav članic evra junija in oktobra lani dale zaveze glede pomoči sistemsko pomembnim bankam. »Zaveze med drugim opredeljujejo, da če dokapitalizacija bank s strani lastnikov ne bi bila izpeljana, bi morala v sistemsko pomembne banke vstopiti neposredno Republika Slovenija,« pravijo na ministrstvu. Hkrati s podatki o bančnih komitentih je po naših informacijah Krušec zahteval tudi, da Abanka za skrbni pregled poslovanja brez konkurenčnega postopka izbere družbo European Resolution Capital (ERC), ki je že naredila skrbni pregled NLB in ki ga opravlja tudi v Novi KBM, kar so včeraj na ministrstvu zanikali. Komentar Banke Slovenije glede zahteve ministrstva po razkritju občudjivih podatkov bomo poskušali pridobiti danes. Čeprav na ministrstvu trdijo, da so s svojimi ukrepi želeli preprečiti potencialne negativne učinke na proračun, pa s svojimi dejanji dejansko onemogočajo, da bi dokapitalizacijo Abanke izpeljali sedanji lastniki. Že na tajnem sestanku na ministrstvu, ki so se ga po neuspešni dokapitalizaciji udeležili predsedniki uprav Zavarovalnice Triglav, Abanke, Gorenjske banke in Save, so razkrili svoje karte. Krušec je namreč lastnikom napovedal, da bo država prevzela popoln lastniški nadzor nad Abanko, četudi bi njeni lastniki v banko vplačali 50 milijonov evrov dodatnega kapitala.

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 20. 09. 2012 Stran: 7

MF mu narekuje, da ne sme priti do konverzije posojila v delnice NLB, ta pa potrebuje temeljito čiščenje bilance. Bo Medja poslušal državo ali saniral?

Finančno ministrstvo je novi upravi NLB dalo vedeti, da mora narediti vse, da ne pride do konverzije hibridnega posojila (CoCo) v kapital NLB. Torej, da ne sme dopustiti upada kapitalske ustreznosti NLB. Je to »svarilo« Janku AAedji, naj namesto temeljitega očiščenja bilance NLB taktizira z odpisi? Bo Medja poslušal ter kaj to pomeni za zaresno sanacijo NLB?

Da se konverzija posojila v kapital nikakor ne sme zgoditi, je finančno ministrstvo prejšnji teden povedalo nadzornikom NLB. Vršilec dolžnosti direktorja direktorata za finančni sistem na ministrstvu Matej Runjakje predstavil pričakovanje ministrstva, da bo banka poslovala tako, da ne bo konverzije pogojno zamenljivih obveznic CoCo v kapital banke, je zapisal Dnevnik. Formalno na ministrstvu pravijo le, daje predstavnik ministrstva nadzornikom »predstavil skrb in nujnost doseganja zahtevane ravni temeljnega kapitalskega količnika«.

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 13. 09. 2012 Stran: 1

Ljubljana - Sanacija slovenskega bančnega sistema bo očitno vsaj deloma potekala po zgledu nemškega sklada za stabilizacijo finančnega trga, le da bo imela slovenska vlada na čiščenje bančnih bilanc znatno večji vpliv. Številna ključna vprašanja načina reševanja slabih terjatev bank naj bi namreč vlada urejala kar s podzakonskimi akti. Tako naj bi med drugim odločila, katere terjatve bank se bodo prenašale na načrtovano novoustanovljeno družbo za upravljanje terjatev bank, pod kakšnimi pogoji, kako naj bi se te vrednotile, po katerih smernicah bo družba za upravljanje terjatev sploh delovala. To izhaja iz delovne različice zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki smo jo pridobili v uredništvu.

Banke, deležne ukrepov, bodo s sanacijo bančnega sistema, kot so si jo zamislili na ministrstvu za finance, zadolženem za pripravo zakonskega predloga, izgubile velik del samostojnosti, velika pozornost pa bo namenjena tudi obračunavanju z vodstvi bank, ki naj bi bila odgovorna za slabo stanje slovenskega bančnega sistema, kar je v svojih nastopih že napovedal tudi predsednik vlade Janez Janša. Ukrepi za sanacijo bančnega sistema naj bi se uporabljali do konca leta 2017, o uporabi posameznih ukrepov, ki jih predlog predvideva, pa bi odločala medresorska komisija. Ta naj bi bila sestavljena iz predstavnika kabineta predsednika vlade, treh predstavnikov finančnega ministrstva, po enega predstavnika pa bi imeli še ministrstvi za pravosodje in gospodarstvo ter Banka Slovenije.

Medij: Dnevnik Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 07. 09. 2012

NLB: Navedbe o višini slabih posojil pri posameznih komitentih ne držijo

Ljubljana - V zvezi s slabimi terjatvami prihaja do napačnih interpretacij medijev, saj jih enačijo z dodatno izgubo banke in ustvarjajo napačen vtis o stanju v bančnem sistemu, so v odzivu na sredino razkritje poročila Banke Slovenije poudarili v prvem bančnem nadzorniku. Znova poudarjajo, da je večina slabih terjatev pokrita z rezervacijami in zavarovanjem.

Stopnja pokritja teh slabih terjatev z rezervacijami znaša 39 odstotkov, ob upoštevanju vseh drugih rezervacij pa 57 odstotkov, pravijo v Banki Slovenije. Banke so s temi rezervacijami namreč že bremenile poslovne izkaze v preteklih letih.

Vrednost delnic je v času krize močno upadla

Dejanska končna izguba bank z naslova teh slabih posojil bo po navedbah Banke Slovenije odvisna od uspešnosti unovčenja zavarovanj in nadaljnjih sprememb vrednosti teh zavarovanj, na primer delnic in nepremičnin. V primerih uspešnega prestrukturiranja podjetij oziroma posojil pa je možen tudi prehod teh posojil med dobre terjatve.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 09. 08. 2012 Stran: 8

Ljubljana - Nova Ljubljanska banka (NLB) in Banka Celje sta v začetku tedna znova dobili glasovalne pravice za njun 26-odstotni delež Pivovarne Laško, ki jima jih je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) pod vodstvom Damjana Žuglja prvič vzela že septembra 2010.

Za ustavitev postopkov proti obema bankama so se na ATVP uradno odločili, ker je konec maja začel veljati spremenjen zakon o prevzemih, ki je prevzemni prag zvišal s 25 na 33 odstotkov. Toda, kot opozarjajo pravni strokovnjaki, agencija tudi brez spremembe prevzemne zakonodaje ni imela večjih možnosti za uspeh. Vrhovno sodišče je namreč že konec lanskega leta odpravilo odločbo ATVP, saj so na agenciji zmotno uporabili določbe zakona o prevzemih in kršili zakon o upravnem sporu. Toda Žugelj se ni vdal in je januarja letos, tik pred skupščino Laškega, z istimi argumenti Banki Celje in NLB znova vzel glasovalne pravice. Celoten postopek je ATVP sicer gradila na domnevi, da sta banki pri zasegu delnic Infondu Holdingu Boška Šrota sredi leta 2009 delovali usklajeno, čeprav je tedaj v razmaku vsega nekaj dni Infond Holding rubilo še pet drugih bank, ki pa jim Žugelj ni vzel glasovalnih pravic.

Medij: Dnevnik Avtorji: Neznan Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 16. 07. 2012 Stran: 8

Triglav, NLB m GB si od pokojninske družbe Skupna obetajo dividende Delničarji pokojninske družbe Skupna bodo na skupščini, ki bo 16. avgusta, odločali o predlogu, da se jim izplača za 2,49 milijona evrov bruto dividend. Veliko večino tega zneska bi dobile Zavarovalnica Triglav, NLB in Gorenjska banka (GB), ki so več kot 84-odstotne lastnice Skupne. Preostale delnice so v rokah 17 znanih domačih družb. Skupščina bo odločala tudi o zamenjavah v nadzornem svetu, ki naj bi ga zapustili Mirjana Dime Perko, Janja Krašovec, Zdenko Pavček, Boštjan Vovk in Dušan Zorko. Zamenjali pa bi jih Varja Dolenc, Srečko Korber, Mojca Osolnik Videmšek, Primož Plantarič, Darja Petrič Florjančič in Miha Resman. Svoj položaj v nadzornem svetu pa bi zadržali Tadej Čuroli, Dušan Drofenik in Milan Marinič.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 14. 07. 2012 Stran: 9

Ljubljana - Pri lovljenju zadnjih rokov za dokapitalizacijo Nove Ljubljanske banke (NLB) je država prekršila celo skupščinski sklep, saj dokapitalizacije banke ni izpeljala v zahtevanem dvodnevnem roku. 61 milijonov evrov za nakup dokapitalizacijskih delnic in 320 milijonov evrov za nakup hibridnih oziroma tako imenovanih Co Co obveznic bi morala država NLB nakazati že dva dni po junijski skupščini, vendar je NLB državnih 381 milijonov evrov na svoj račun dobila šele s tridnevno zamudo.

Zaradi zapoznelega vplačila se odpira vprašanje, ali je bila dokapitalizacija naše največje banke sploh zakonita oziroma uspešna. Država je namreč z zapoznelim vplačilom delnic prekršila pogoje za uspešnost dokapitalizacije, ki si jih je sicer postavila kar sama. Po skupščinskem sklepu bi morale biti namreč vse dokapitalizacijske delnice vpisane in vplačane v roku dveh dni od sprejema sklepa o dokapitalizaciji na skupščini, kar pa se ni zgodilo. Zaradi kršitve skupščinskega sklepa bi lahko sedaj kateri koli od nedržavnih lastnikov (proti dokapitalizaciji so glasovali delničarji z nekaj več kot 30.000 delnicami) zahteval neveljavnost sklepa o dokapitalizaciji, NLB pa bi morala po ocenah pravnih strokovnjakov državi zaradi prepoznega vplačila delnic zaračunati tudi kazenske zamudne obresti.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 07. 2012 Stran: 7

Rojeva se novi konzorcij za prodajo najboljšega soseda, danes bodo o njem govorili tudi nadzorniki Pivovarne Laško

Ljubljana - Začenja se novo nadaljevanje zgodbe o prodaji Mercatorja.

Največji lastniki Mercatorja s Pivovarno Laško in NLB na čelu naj bi se namreč načelno že dogovorili o oblikovanju novega konzorcija za prodajo večinskega deleža v največj i domači trgovski družbi. Omenjeni konzorcij naj bi vključeval lastnike okoli 60 odstotkov vseh delnic. Poleg pivovarske skupine, NKBM, Abanke, NFD Holdinga Gorenjske banke, Banke Koper, Banke Celje in Hypo Alpe Adria Bank, ki so združili moči tudi pri zadnjem, kasneje propadlem poskusu prodaje Mercatorja Agrokorju, naj bi imel tokratni konzorcij nekatere nove člane, med drugimi tudi srbsko družbo Prvi faktor. Ta je v lasti NLB, obvladuje pa 3,35-odstotni delež, ki gaje pred časom zasegla Rodiču M&B. O podrobnostih glede ustanovitve konzorcija (pogodbe ni za zdaj podpisal še nihče od lastnikov Mercatorja) naj bi že danes razpravljal tudi nadzorni svet Pivovarne Laško, ki ga vodi Vladimir Malenkovič. Med potencialnimi kupci najresnejši kandidat ostaja Agrokor, katerega lobisti naj bi v zadnjih tednih okrepili pritisk na odločevalce v Sloveniji.

Karte so se premešale v NLB in Mercatorju