Intesa Sanpaolo
Zdenko Podlesnik: Če Zvonom ne bi odzvonilo, niti nam ne bi
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 18. 07. 2012 Stran: 9
Sanacija Banka Koper je celjskemu CBH zaplenila in prodala slab odstotek delnic Hotelov Bernardin
Ljubljana - Po nedavni prodaji slabega odstotka delnic Hotelov Bernardin se postavlja vprašanje, ali bi lahko tudi celjski CBH doletela enaka usoda kot dva nekoč ključna stebra holdinga NFD, Maksimo Invest in Finetol, je opozoril predsednik društva MDS Rajko Stankovič.
Celjski CBH je bil v preteklosti ena ključnih družb, prek katerih je Stane Valant obvladoval NFD Holding. Skoraj polovico holdinga je obvladoval prek Maksime Investa in Finetola, ti dve družbi pa je lastniško nadzoroval s preostalimi povezanimi podjetji, kot so Fidina, CBH, Etol in Oddus. Natančneje, s 15,28-odstotnim lastniškim deležem je družba CBH druga največja lastnica Maksime Investa v stečaju, ki je do pred kratkim obvladovala kar četrtino NFD Holdinga. Hkrati so družbe iz kroga NFD pod črto lastniki kar 89-odstotnega deleža CBH; kot je razvidno iz javno dostopnih podatkov Ajpesa, je NFD holding 13,9-odstotni lastnik CBH, Zdenko Podlesnik NFD DZU, d. o. o., pa ima v CBH kar 75,1-odstotni delež.
Mirno morje
Medij: Delo - Sobotna priloga Avtorji: Filipčič Karl Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga Datum: 30. 06. 2012 Stran: 30
Nedavno je bilo odigrano eno od zadnjih dejanj o prodaji Splošne plovbe - SPP tuji družbi. Slovenija se je odpovedala lastnemu ladjarstvu z dolgoletno tradicijo in izkušnjami, vse bolj pa plahni tudi upanje, da bo Slovenija ostala pomorsko usmerjena država. Po vsej verjetnosti bo na čereh dosedanjih odločitev postopoma »nasedlo« tudi naše priznano šolstvo za pomorstvo.
V zadnjem desetletju je imela Slovenija priložnost urediti pomorstvo tako, kot si ga urejajo razvite evropske države, po priporočilih Evropske unije o oživitvi pomorske dejavnosti. Sem spadajo poleg izobraževanja tudi zaposlovanje pomorščakov, davčna zakonodaja, prepis ladij v nacionalni ladijski register, kar bi pomenilo, da bi se na ladjah vile slovenske zastave.
Vlagatelji z 2,4 milijarde evrov premoženja na trgovalnih računih domačih borznih družb
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 26. 06. 2012 Stran: 8
Lani so domači borzni posredniki ostali brez skoraj 11.000 strank - Vedno več trgovanja na frankfurtski in newyorški borzi
Ljubljana - Premoženje vlagateljev, ki imajo pri kateri od domačih borznoposredniških družb odprt trgovalni račun, seje zgolj v minulem letu skrčilo za več kot pol milijarde evrov, na 2,4 milijarde evrov, samo v minulem letu pa je svoj trgovalni račun zaprl vsak sedmi vlagatelj.
Večji del lanskoletnega padca vrednosti premoženja je posledica znižanja tečajev na Ljubljanski borzi in na trgih jugovzhodne Evrope, dodatno pašo imele negativen vpliv tudi vedno težje gospodarske in socialne razmere v državi. Številni mali delničarji so se namreč lani prav zaradi izgube zaposlitve in znižanja prejemkov odločili za prodajo svojih finančnih naložb, dodaten negativen vpliv pa je imel tudi propad številnih slovenskih podj etij, pri katerem je več deset tisoč delničarjev ostalo brez vsega premoženja. Koliko izgub so lani utrpeli slovenski vlagatelji, ni mogoče izvedeti, saj številni sploh nimajo odprtih trgovalnih računov oziroma imajo trgovalne račune odprte pri bankah, ki natančnih podatkov ne razkrivajo tako kot borznoposredniške družbe.
Upad števila vlagateljev
Vojku Čoku za bančni nadzor 50 tisočakov neto
Medij: Finance Avtorji: M.W. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 20. 06. 2012 Stran: 6
Banka Koper bo skoraj celoten bilančni dobiček s konca leta 2011, bilo ga je 5,3 milijona evrov, namenila za izplačilo dividend; v statutarnih rezervah ga bo ostalo 3.245 evrov. Večino dividend, za 5,17 milijona evrov, si bo do konca julija izplačala italijanska Intesa Sanpaolo kot 97,5-odstotna lastnica banke. Elektro Primorska bo kot 0,66-odstotni delničar dobil malo manj kot 35 tisoč evrov dividend, pol manj bo dobil Kraški vodovod Sežana kot 0,3-odstotni delničar. Mali delničarji imajo še 1,56 odstotka banke. Trije zunanji nadzorniki Banke Koper bodo do konca julija prejeli nagrade za delo v minulem letu. In sicer nekdanji dolgoletni prvi mož banke Vojko Čok je dobil 50 tisoč evrov neto nagrade, Borut Bratina in Roberto Civalleri pa po 20 tisočakov bruto. Banka je lani na konsolidirani ravni po plačilu davka na dohodek (4,3 milijona evrov) izkazala 17,9 milijona evrov čistega dobička, kar je več kot predlanskim (17,5 milijona).
Banka Koper
Datum skupščine:
19.06.2012 - 13:00
Naslov:
v sejni sobi Banke Koper d.d., Pristaniška ulica 14, VI. nadstropje.
Vir objave:
SEONET z dne 18.05.2012, objava GM-85/12
Status:
arhivirana Najbolje plačani menedžerji lani z najmanj 21 milijoni prejemkov
Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 07. 05. 2012 Stran: 1 in 17
Ljubljana - Najbolje plačanih sto slovenskih menedžerjev, ki so že razkrili svoje lanskoletne plače, je v letu 2011 skupno prejelo 21,1 milijona evrov bruto prejemkov, v povprečju pa je vsak med njimi dobil 17.600 evrov bruto na mesec.
Po prvih objavah letnih poročil slovenskih družb je na vrhu lestvice najbolje plačanih slovenskih menedžerjev predsednik uprave Krke Jože Colarič. Ali mu bo prvo mesto uspelo ohraniti tudi po tistem, ko bodo letna poročila objavile vse družbe, za zdaj še ni znano.
Za uvrstitev na lestvico najbolje plačanih slovenskih menedžerjev leta 2011 je bilo tokrat potrebno najmanj 147.000 evrov bruto prejemkov. To je sicer nekoliko manj kot v minulih letih, vendar pa številne velike gospodarske družbe še vedno niso javno objavile svojih letnih poročil, zaradi česar so zaslužki njihovih vodilnih kadrov še vedno poslovna skrivnost.
Colarič na vrhu lestvice zamenjal Zidarja in Črnigoja
Največ bruto prejemkov med vsemi slovenskimi menedžerji, ki so že razkrili te podatke, je imel lani Jože Colarič, ki je za vodenje Krke prejel 659.000 evrov bruto. Colariča na vrh lestvice najbolje plačanih slovenskih menedžerjev sicer ni uvrstila rast njegovih prejemkov (v primerjavi z letom 2010 so bili višji za 13.000 evrov), temveč propad nekaterih podjetij. V zadnjih letih sta namreč vrh lestvice zasedala Ivan Zidar in Dušan Črnigoj, vendar pa je SCT lani končal v stečaju, Črnigoj pa se je umaknil z mesta predsednika upravnega odbora Primorja.
Na drugem mestu Colariču z 521.000 evri bruto prejemkov sledi član uprave Krke Aleš Rotar, na tretjem mestu pa je z le nekaj manj kot pol milijona evrov bruto prejemkov generalni direktor Scania Slovenija Harald Woitke. Deseterico najbolje plačanih slovenskih menedžerjev, ki so imeli lani skupno štiri milijone evrov bruto prejemkov, zaokrožujejo še člana uprave Krke Zvezdana Bajc in Vinko Zupančič, nekdanji predsednik uprave Save Janez Bohorič, predsednica uprave Probanke Romana Pajenk, nekdanja člana Savine uprave Vinko Perčič in Emil Vizovišek ter glavni izvršni direktor SKB Andre-Marc Prudent. Podobno kot v preteklih letih tudi letos na lestvici tako prevladujejo direktorji farmacevtov, bank, zavarovalnic in holdingov, medtem ko se je na lestvico uspelo uvrstiti le redkim predsednikom in članom uprav proizvodnih podjetij. Še najvišje sta med slednjimi prišla direktor Cinkarne Celje Tomaž Benčina in generalni direktor Pivovarne Laško Dušan Zorko, ki plačo prejema tudi v Pivovarni Laško.
Družbe v izgubi, menedžerji na vrhu plačne piramide
Nova razdelitev moči v kranjski Savi?
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 18. 04. 2012 Stran: 9
Reševanje finančnih zagat V prihodnjih dneh naj bi bila znana usoda celjskega Finetola - Bodo banke privolile v prostovoljno poravnavo Maksime Investa?
LJUBLJANA - V prihodnjih dneh bo predvidoma znano, kdo je kupec štirih odstotkov holdinga NFD, ki jih je domnevno Banka Koper v ponedeljek zaplenila celjskemu Finetolu in jih na borzi prodala za zdaj še neznanemu investitorju.
Informacijo, da je Banka Koper zaplenila Finetolu skoraj štiri odstotke holdinga NFD, je v sredo objavil časnik Dnevnik, v celjskem Finetolu in v Banki Koper pa je niso zanikali. »Politika banke je, da se v primeru nevračila posojil poplača z zastavljenim premoženjem,« so na naše vprašanje načelno pojasnili v Banki Koper. Bolj konkreten je bil predsednik NS Finetola Matija Kolar: »Sodeč po številu delnic holdinga NFD, ki so zamenjale lastnika, je res bil zaseg ene izmed bank upnic. Več bo nedvomno znano jutri ob vpogledu v delniško knjigo NFD Holding,« je pojasnil.
Matija Kolar je tudi finančni direktor Maksime Investa, ki je v začetku marca razglasila insolventnost in se v tandemu s celjskim Finetolom z bankami upnicami že nekaj časa pogaja o prostovoljni poravnavi. Po nekaterih informacijah so menda banke pogajanja že prekinile, to pa je Kolar včeraj zanikal, saj da pogajanja še niso dokončno propadla. »Delamo vse, kar je v naši moči, da predlagana prostovoljna poravnava uspe. Družba v tem trenutku nima druge alternative za dolgoročni obstoj,« je včeraj pojasnil Kolar.
Izguba. V četrtek bodo nadzorniki kranjske Save potrjevali letno poročilo za leto 2011. Po nekaterih neuradnih informacijah bo izguba znova zelo velika (leta 2010 je dosegla 100 milijonov evrov), glavni razlog zanjo pa naj bi bila slabitev deleža v Abanki, v kateri je Sava skoraj četrtinska lastnica.
Šest novih nadzornikov in višja dividenda
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan,U. E. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 31. 03. 2012 Stran: 9
Po četrtkovem odstopu celotne uprave Mercatorja pod vodstvom Žige Debeljaka je bilo na včerajšnji skupščini delničarjev že imenovanih šest povsem novih nadzornikov
Članici uprave Pivovarne Laško Marjeta Zevnik in Mirjam Hočevar, Rok Rozman (prokurist v Unicreditu Slovenija), Boris Galič (Allianz Zagreb), Zdenko Podlesnik (iz kroga družb NFD) in dr. Matej Lahovnik so bili na včerajšnji skupščini delničarjev Mercatorja - dan po odstopu celotne Mercatorjeve uprave - imenovani za nove nadzornike s strani kapitala. Ob njih bodo v nadzornem svetu po novem namesto šestih le še trije predstavniki zaposlenih. Skupščine se je sicer smelo udeležiti le 73,38 odstotka kapitala, saj NLB z Banko Celje, Nova KBM, Abanka Vipa, Gorenjska banka in Banka Koper še zaradi predlanske odločbe ATVP niso imele glasovalnih pravic, skupščine pa so se udeležili imetniki 66,69 odstotka delnic z glasovalno pravico. Na skupščini je krog lastnikov okrog Pivovarne Laško, banke Unicredit in družb NFD obvladoval tri četrtine prisotnih glasov, zato je Rajko Stankovič iz društva Mali delničarji Slovenije menil, da bi te družbe morale zaradi domnevnega usklajenega delovanja na skupščini podati tudi prevzemno ponudbo za Mercator.
Višja dividenda, uprava brez odpravnin
Druga pomembnejša točka včerajšnje skupščine pa je bila, da se med delničarje namesto s strani uprave v odstopu in prejšnjega nadzornega sveta predlaganih 4,5 evra bruto dividende na delnico (prvotni predlog je bil celo zgolj tri evre) na predlog družb skupine Pivovarne Laško nameni šest evrov bruto dividende na delnico ali 22,6 od skupno 28,8 milijona evrov bilančnega dobička. Uprava Mercatorja pod vodstvom Žige Debeljaka predlogu ni ugovarjala; je pa svoj ponujeni odstop že predtem pojasnila z besedami, da se je zgodil po tehtnem premisleku, ker se je očitno omajalo zaupanje nekaterih večjih lastnikov do te uprave. Čas odstopa pa po Debeljakovih besedah naj ne bi bil povezan s samo včerajšnjo skupščino delničarjev, ampak so čakali, da se zaključi prejšnji krog prodaje večinskega deleža Mercatorja članov konzorcija. Upravi, ker je odstopila, tako Debeljak, niti ne pripadajo odpravnine, imajo pa v skladu s svojimi pogodbami o zaposlitvi šestmesečni odpovedni rok, ki pa so ga v korist družbe tudi pripravljeni skrajšati. Predstavniki lastnikov na skupščini, tudi novi nadzorniki Mercatorja s strani Pivovarne Laško in Unicredita, so bili različnih mnenj o nujnosti čimprejšnjega sklica seje novega nadzornega sveta, a verjetno se bo nekoliko počakalo tudi zaradi iskanja primernih kandidatov za vodenje ene največjih slovenskih gospodarskih družb.
Revizija zaradi prevzemne namere
Cerkveni finančni polom ni le posledica T-2, ampak brezglavega zadolževanja
Medij: Dnevnik Avtor: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika/oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 20.03.2012 Stran: 17
Če je ljubljanski nadškof Anton Stres minuli teden izjavil, da je za propad več kot pol milijarde evrov težke finančne piramide, ki jo je z bančnimi posojili zgradila mariborska nadškofija, kriva predvsem postavitev lastnega optičnega omrežja operaterja T-2, kiji cerkvena holdinga nista bila dorasla, pa podrobnejši pregled njunega dolgoletnega poslovanja kaže, da je vse prej kot tako.
Obsežnih sredstev, ki sta jih Zvon Ena Holding in Zvon Dva Holding potrebovala za nakupe in prodajo številnih naložb po Sloveniji, jugovzhodni Evropi in tudi Argentini, namreč nista dobila pri svojem večinskem lastniku - posredno Nadškofiji Maribor - ampak sta si jih v času debelih krav večino izposodila pri državnih bankah. Čeprav sta v rokah držala velik kos slovenskega gospodarstva in bila hkrati dolgoročna delničarja Heliosa, Cinkarne Celje, Steklarne Rogaška, TKK Srpenice in vrste drugih družb, pa pri bankah začuda nista izposlovala dolgoročnih posojil, temveč le kratkoročna, ki sta jih nato vsako leto podaljševala.
Finančna piramida se je podrla kot hišica iz kart
Dokler so indeksi na borzah rasli in dividende od naložb redno pritekale, holdinga nista imela težav s plačevanjem večmilijonskih obresti, vsaj Zvon Ena Holding pa je del ustvarjenih dobičkov izplačeval tudi svojim delničarjem.
Ko je udarila finančna in gospodarska kriza in mnoga podjetja niso bila več sposobna izplačevati dobičkov, s katerimi bi lahko holdinga vračala obresti, kaj šele glavnice posojil, pa sta zašla v hude likvidnostne težave.
Čeprav je osrednji indeks Ljubljanske borze od leta 2007, ko sta kupila večje pakete delnic Heliosa, Cinkarne Celje in Tovarne olja Gea, do začetka leta 2009 izgubil kar 70 odstotkov vrednosti, pa sta holdinga svoje naložbe prevrednotila in razglasila insolventnost šele januarja 2011. Ko je sodišče letos po več kot letu dni zavlačevanja le presekalo njuno agonijo in ju poslalo v stečaj, so posledice jasne: okoli 65.000 delničarjev je ostalo brez premoženja, lastništva številnih (tudi finančno izčrpanih) velikih družb so se znašla na prepihu, mariborska nadškofija je zaradi lastnih dolgov in izvršb pred kolapsom in zasegom nepremičnin, tudi dvorca Betnava, deset slovenskih bank pa se bo moralo namesto s poplačilom več deset milijonov evrov dolga zadovoljiti z lastniškimi deleži na desetine podjetij.
Začeli s 175 milijoni evrov kapitala in nič dolga...
V Merkurju presegli načrte
Medij: Gorenjski glas Avtorji: Bogataj Boštjan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ekonomija Datum: 24. 02. 2012 Stran: 7
"V Merkurju smo sicer v letu 2011 sledili zastavljenemu programu finančnega in poslovnega prestrukturiranja in poslovali pozitivno," pravi prvi mož Merkurja Blaž Pesjak.
Naklo - Za Merkurjem je hudo lansko poslovno leto, ko so šele avgusta s potrditvijo prisilne poravnave začeli pisati novo zgodovino družbe. "Načrtovani rezultat iz poslovanja smo kljub nižjim prihodkom od prodaje presegli, saj nam je izpad pri razliki v ceni zaradi nižje prodaje uspelo nadomestiti z uspešnim obvladovanjem stroškov," pravi predsednik uprave Blaž Pesjak.
Ker računovodski izkazi za poslovno leto 2011 še niso bili potrjeni na nadzornem svetu, o konkretnih številkah ne želijo govoriti. Zato pa je iz Poročila o izvajanju ukrepov finančnega prestrukturiranja iz sredine meseca razvidno, da je Merkur lani ustvaril skoraj 227 milijonov evrov prihodkov, samo v zadnjih treh mesecih 65 milijonov evrov (vsi podatki so nerevidirani). Poslovni izid preteklega leta prikazuje skoraj 32 milijonov dobička, v zadnjih treh mesecih pa deset milijonov evrov minusa (slednje zaradi prvega poplačila upnikom po načrtu prisilne poravnave). Seveda družbo obremenjujejo še številni grehi iz preteklosti, tudi 217 milijonov evrov iz preteklih let V letu 2010 je Merkur ustvaril več kot 220 milijonov evrov izgube, ob koncu leta 2011 pa so imeli za 380 milijonov evrov dolgoročnih in 125 milijonov evrov kratkoročnih obveznosti.
