Gorenjska banka

Za oškodovanje gre

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Danes Datum: 04. 10. 2014 Stran: 2

Včerajšnja objava sklepa ustavnega sodišča, da do končne odločitve ne dovoli objave seznama slabih kreditov NLB in NKBM, ki bi ga banki v skladu z novelo zakona o dostopu do informacij javnega značaja morali objaviti do 19. oktobra, lahko nakazuje tudi končno odločitev ustavnih sodnikov. Kakršna koli že bo, odločila bo o oškodovanju ali zaščiti, za zdaj pa bankama daje čas, da svoja slaba portfelja še zmanjšata pod zdajšnjih okoli 20 odstotkov.

Vsaksebi si tako stojita javni interes vedeti, kdo je povzročil večmilijardno bančno luknjo, in zasebni - tako bančni kot bančnih komitentov. Težko bitko bijejo vsi, še najtežjo pa ustavni sodniki, ob katerih odločitvi je, in to ne prvič, na preizkušnji verodostojnost slovenskega pravnega sistema oziroma zaupanje vanj. Kar bi morali ustavni sodniki s svojo odločitvijo, ali ima javnost pravico vedeti ali pa bi zaradi objave tega seznama bančni sistem res "padel", pokazati, je neodvisnost in nepovezanost z nosilci drugih vej oblasti in ozadji na eni strani ter nepristranskost do prosilcev, ki od njih pričakujejo obravnavo v razumnem času. Če se je z odločitvijo mudilo, ker bi morali banki čez dobra dva tedna razkriti imena dolžnikov in tistih, ki so jim odobrili kredite, bi se enako moralo muditi tudi z odločitvijo, ali so bili mali delničarji decembra podržavljenih bank in kupci njihovih obveznic razlaščeni po nepotrebnem. Ker to čaka še lastnike Banke Celje in Gorenjske banke. Če naj bi šlo pri razkrivanju dolžnikov in odločevalcev o njih za grožnjo konkurenčnemu položaju, potem so v najmanj enakem položaju posamezniki, ki so v neizmernem zaupanju v slovenske banke najemali kredite, da so v najmnožičnejši javni ponudbi delnic doslej ob upanju na stabilno rast cene računali na krpanje skromne pokojnine enkrat po upokojitvi.

Pirova zmaga Sokliča in Matka v Thermani

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 25. 09. 2014 Stran: 7

TURIZEM

Potem ko je manjša skupina delničarjev preprečila dokapitalizacijo, bo uprava Thermane najkasneje do torka na sodišče vložila predlog za začetek prisilne poravnave.

Skupina malih delničarjev Thermane, zbrana okoli nekdanjega direktorja Romana Matka in celjskega odvetnika Boruta Sokliča, je včeraj za las preprečila dokapitalizacijo laške družbe, ki se je zaradi 75-milijonske naložbe v nov turistično-zdraviliški kompleks znašla na robu stečaja. Toda njihova zmaga utegne biti pirova.

Ker predlog za dokapitalizacijo v višini do 16 milijonov evrov ni bil potrjen, bo uprava Thermane pod vodstvom Andreja Bošnjaka najkasneje do torka na sodišče vložila predlog za začetek postopka prisilne poravnave. Prek tega bodo banke prevzele popolni nadzor nad Thermano, sedanji lastniki pa bodo izgubili vse svoje delnice. Thermana je sicer poleg Trima eden redkih primerov, kjer so bile banke pripravljene del svojih terjatev pretvoriti v kapital tudi brez predhodne razlastitve sedanjih lastnikov.

Banke dobile vzvod za razlastitev Romana Glaserja

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož,Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 02. 09. 2014 Stran: 8

Podjetja

Delničarji Holdinga PMP, ki ga obvladujejo menedžerji Perutnine Ptuj, so pred dnevi pristali na vpis zastavnih pravic bank na desetih odstotkih delnic Perutnine. Krogu Romana Glaserja se pred novimi pogovori z bankami tako oži manevrski prostor.

Banke upnice Perutnine Ptuj so konec prejšnjega še zožile obroč okoli njenega prvega moža Romana Glaserja.

Zavarovanja za skoraj 82 milijonov evrov posojil do Perutnine jim je namreč zdaj uspelo vpisati tudi na desetodstotnem paketu delnic družbe, ki je v lasti Holdinga PMP. Tega lastniško obvladujejo menedžerji Perutnine na čelu z Glaserjem, ki ima v njem skoraj 17- odstotni delež. Vpis zavarovanj na delnicah Perutnine v lasti Holdinga PMP so banke zahtevale že v sporazumu o reprogramu posojil, ki so ga s Perutnino podpisale sredi aprila, a mu je na junijski skupščini nasprotovala večina delničarjev Holdinga PMP. Skoraj tri mesece je bilo drugače. Jeziček na tehtnici je na stran bank nagnilo podjetje Univit v stečaju, ki mu je Perutnina pred leti odobrila zdaj sporna poroštva.

Začenja se povezovanje razdrobljenih bank

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 08. 2014 Stran: 6

Povezovanje bank, od pripojitev do prevzemov, ni enostaven proces. Evropske banke bodo svoje načrte širitve naredile šele po rezultatih stresnih testov

Abanka in Banka Celje, obe v državni lasti, naj bi do konca leta pripravili vse potrebno za združitev. Potem naj bi sledila prodaja. Tako naj bi po neuradnih podatkih zahtevali v Bruslju, kjer naj bi v kratkem dali soglasje k državni pomoči za Abanko, za Banko Celje, kije vlogo za državno pomoč poslala konec aprila, pa naj bi si še vzeli čas za premislek. V Slovenskem državnem holdingu združevanja niso želeli komentirati, iz ministrstva za finance so odgovorili, da procesov, ki so v teku, ne komentirajo.

Povezovanje bo nujno

Aprila je finančni minister Uroš Čufer pretrgal več kot desetletje dolgo jaro kačo povezovanja Gorenjske banke in Abanke, ko je napovedal povezovanje Abanke z Banko Celje. Kako se bo v prihodnje razvijala Gorenjska banka, ki ji je Banka Slovenije določila rok za dokapitalizacijo do konca leta, v banki ne razkrivajo. "O morebitnih povezavah ali konkretnih napovedih je še prezgodaj govoriti, se pa strinjamo, da je konsolidacija slovenskega bančnega sistema potrebna," so odgovorili v službi za odnose z javnostmi v Gorenjski banki. Po neuradnih podatkih naj bi se za banko zanimali štirje interesenti, a je doslej šlo le za ogledovanje.

Razmere v Ukrajini vplivajo na poslovanje

Medij: Novi tednik Celje Avtorji: Gorjanc Robert Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 10. 07. 2014 Stran: 5

Na skupščini Gorenja potrdili več predstavnikov kapitala v NS

Na skupščini delničarjev Gorenja so potrdili povečanje števila predstavnikov kapitala v nadzornem svetu s šest na sedem, kar je posledica še bolj mednarodne usmeritve podjetja in povečanja osnovnega kapitala za več kot polovico. Ob predstavitvi rezultatov poslovanja je bilo mogoče izvedeti tudi, da nemirne razmere v Ukrajini vplivajo na poslovanje. Kot predstavniki kapitala so bili v nadzorni svet izvoljeni Corinna Claudia Graf, Toshibumi Tanimoto, Marko Voljč kot novi člani, medtem ko v njem ostajajo Bachtiar Djalil, Keith Charles Miles, Bernard Charles Pasquier in Uroš Slavinec.

Kot predstavniki zaposlenih bodo v nadzornem svetu Peter Kobal, Jurij Slemenik, Drago Krenker in Krešimir Martinjak, ki so to funkcijo opravljali že v prejšnjem mandatu. Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je na skupščini delničarjem predstavil načrt poslovanja v letošnjem letu in poslovanje v prvem četrtletju.

Večja dobičkonosnost

Šimonka in revizorji še pred vrati Perutnine

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 13. 06. 2014 Stran: 9

Medtem ko so banke upnice na številne hčerinske družbe Perutnine Ptuj že vpisale zastavne pravice, revizorji družbe Deloitte in bančni pooblaščenec še vedno čakajo, da jim predsednik uprave ptujske družbe Roman Glaser dovoli začeti delo.


Uprava Perutnine Ptuj pod vodstvom Romana Glaserja je v zadnjih dneh za zavarovanje skoraj sto milijonov evrov bančnih posojil zastavila domala vse premoženje ptujske družbe, skupaj z vsemi ključnimi hčerinskimi podjetji.

Še vedno pa so banke praktično brez nadzora nad poslovanjem ptujske skupine, saj Glaser še vedno ni podpisal pogodbe s pooblaščencem bank Tiborjem Šimonko, ki naj bi bedel nad prestrukturiranjem ptujske skupine. Glaser bi mu moral po neuradnih informacijah omogočiti tudi popoln dostop do pogodb in podrobnejših podatkov o poslovanju. Glaser zatrjuje, da so mu banke osnutek pogodbe poslale šele minuli teden, in dodaja, da bo po njegovih pričakovanjih Šimonka delo začel opravljati prihodnji teden.

Menedžerji ne dajo svojih delnic

Petelinji ravs

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Odmev Datum: 19. 05. 2014 Stran: 7

Petkova izredna skupščina delničarjev Perutnine Ptuj bo odločala o razširitvi nadzornega sveta, s čimer bi se nadzorniška tehtnica prevesila na stran kapitala (trenutno trije nadzorniki predstavljajo kapital, trije zaposlene), hkrati pa naj bi se prevetrila sestava nadzornega sveta, s čimer je pričakovati manjši vpliv in moč dolgoletnega predsednika Perutninine uprave dr. Romana Glaserja. Ker bodo državni Kad, Merkur v ponovni prisilni poravnavi in Probanka v likvidaciji skoraj gotovo podprli spremembe, bo za potrebno tričetrtinsko večino odločilna volja predstavnikov Perutninarske zadruge Ptuj, ki obvladuje blizu četrtine lastništva Perutnine in katere predstavniki se bodo glede glasovanja dokončno odločili na jutrišnjem vnovičnem zboru članov zadruge. Člani perutninarske zadruge imajo imenitno priložnost, da si ob svojemu predsedniku Simonu Toplaku zagotovijo še vsaj en nadzorniški stolček, pa tudi boljše odkupne pogoje pri Perutnini, od česar je odvisnih blizu 500 delovnih mest na bližnjih (perutninarskih in vinogradniških) kmetijah. A ne pozabimo, da je Simon Toplak še junija lani imenovanje trenutnih nadzornikov podprl, četudi naj bi mu bili pred leti domnevno v krogih blizu vodstva Perutnine podtaknili afero domnevnega podkupovanja članov društva malih delničarjev MDS glede glasovanja na eni izmed preteklih skupščin Perutnine. Pričakovati je, da bodo zadružniki na jutrišnji seji Simonu Toplaku dali navodila, kako naj glasuje na pomembni petkovi skupščini, ter s tem sebi in aktualnemu vodstvu Perutnine določili nadaljnjo usodo.

Nadzorniški pretresi v Perutnini Ptuj?

Medij: Večer Avtorji: D.T. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 19. 04. 2014 Stran: 7

Neuradno smo izvedeli, da v Perutnini Ptuj za 23. maj na zahtevo Kada, društva MDS - Mali delničarji Slovenije in Probanke sklicujejo izredno skupščino delničarjev. Na njej naj bi s spremembo statuta (potrebni glasovi treh četrtin na skupščini prisotnega kapitala) spremenili trenutno šestčlanski nadzorni svet v devetčlanski, pri čemer bi ostali trije predstavniki, ki zastopajo interese delavcev, po novem pa bi jih kar šest in ne več trije zastopali interese kapitala. Dr. Borut Bratina in Drago Sok naj bi bila odpoklicana, na novo pa predlagani Miha Butara (TSmedia), Miha Resman (Gorenjska banka), Rajko Stankovič, Goran Gojkovič in Grega Tekavec (vsi trije MDS). Na skupščini naj bi bila podana tudi informacija o dogovoru med Perutnino in bankami upnicami. V Perutnini Ptuj so nedavno sicer organizirali dražbo za 24,26 odstotka (lastnih) delnic, ki so uradno v lasti nakelskega Merkurja, kupec pa je bil skrivnostni Vektor iz avstrijskega Gradca. Nekateri sicer ugibajo, da lastniške povezave vodijo vse do sedanje uprave Perutnine Ptuj, ki jo dolga leta vodi 66-letni dr. Roman Glaser. Od razpleta in usode tega lastniškega deleža bo v največji meri odvisna tudi usoda majske Perutninine skupščine delničarjev.

Roman Glaser ključe do Perutnine Ptuj shranil v Avstriji

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 17. 04. 2014 Stran: 8

Paket 24,2 odstotka delnic Perutnine Ptuj, ki je ključen za obvladovanje družbe, je Roman Glaser prodal avstrijskemu podjetju Vektor, ki ima 35.000 evrov kapitala. S tem je Glaser dodatno razburil banke in povzročil nove preglavice Merkurju, uradnemu lastniku tega deleža.


Predsednik uprave Perutnine Ptuj Roman Glaser se je očitno odločil, da se bo z vsemi sredstvi boril za ohranitev upravljavskega in lastniškega vpliva v skupini, ki jo obvladuje že več let.

Pred dnevi je namreč četrtinski delež Perutnine Ptuj kupilo neznano podjetje Vektor iz okolice Gradca na avstrijskem Štajerskem, ki ima le 35.000 evrov ustanovitvenega kapitala, registrirano pa je za upravljanje nestanovanjskih objektov. Paket delnic Perutnine je kupilo na spornem razpisu, ki ga je marca objavil Glaser. Po neuradnih informacijah je avstrijsko podjetje, kije v lasti Aloisa Harmtodta, za delnico odštelo tri evre. Za 24,3-odstotni delež, kije ključen za obvladovanje Perutnine, je tako plačalo le 4,3 milijona evrov.

 

Gre sicer za delnice, ki so od leta 2008 uradno v lasti Merkurja. Takrat sta se Glaser in predsednik uprave Merkurja Bine Kordež odločila lastniško preplesti družbi. Z opcijskimi pogodbami sta se dogovorila za medsebojno hrambo deležev. Delni menedžerski prevzem Perutnine Ptuj je tako pomagal financirati Merkur, menedžerski prevzem Merkurja pa Perutnina Ptuj. Že sredi julija 2010, mesec dni po Kordeževi razrešitvi, je Glaser zahteval zamenjavo delnic Merkurja za delnice Perutnine. Toda nova uprava Merkurja opcijske pogodbe ne priznava, saj je bila za nakelsko družbo škodljiva, Kordež pa naj bi z njeno sklenitvijo prekoračil svoja pooblastila. Kljub temu je Perutnina v začetku marca na presenečenje vseh objavila razpis za prodajo teh delnic družbe. Šlo je za enostransko potezo s Ptuja, na katero v Naklem več kot očitno niso računali. Unovčenje opcijske pogodbe namreč ni del načrta finančnega prestrukturiranja Merkurja v prisilni poravnavi.

Kaj bodo storile banke upnice?

Obletnica brez alternative

Medij: Primorski dnevnik Avtorji: Kocbek DarjaTeme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 22. 03. 2014 Stran: 9

SLOVENIJA TA TEDEN

Banka Celje je šesta banka v Sloveniji, ki jo bodo reševali državljani, je na podlagi mnenja Banke Slovenije odločila levosredinska vlada Alenke Bratušek. Lanski stresni testi so pokazali, da Banki Celje manjka 388 milijonov evrov, iz celjske banke pa so pred kratkim sporočili, da potrebujejo svež kapital v višini 160 milijonov evrov. Vlada, ki je lani za dokapitalizacijo treh največjih bank, ki so Nova ljubljanska banka, Nova kreditna banka Maribor, in Abanka Vipa, že namenila 3,3 milijarde evrov, davkoplačevalcem še ni sporočila, koliko sredstev bo potrebovala za dokapitalizacijo Banke Celje.

So pa davkoplačevalci posredno izvedeli, da jih do konca leta čaka dokapitalizacija še sedme banke, to je Gorenjska banka, ki ji je vlada rok, da poišče zasebni kapital, podaljšala do konca leta. Tudi zanjo tako rekoč ni možnosti, da bi ji ta kapital uspelo najti. Koliko svežega denarja potrebuje, iz te banke niso sporočili, lanski stresni testi pa so pokazali, da ji manjka 328 milijonov evrov.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.