Gorenjska banka

DUTB pri Istrabenzu streljal v prazno

Medij: Dnevnik Avtorji: Rankov Suzana,Cirman Primož Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 02. 06. 2015 Stran: 7

Čeprav so v DUTB še v petek zatrdili, da so prevzeli upravljanje Istrabenza Turizma in Hotelov Bernardin, se je včeraj izkazalo, da tega ne morejo storiti brez soglasja drugih bank upnic, ki imajo na teh delnicah vpisane zastave.

Zadnjo besedo o odločitvi Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), da Savi zaseže 99-odstotni lastniški delež v družbi Sava Turizem, bo imelo sodišče. Potem ko je finančni holding, ki ga vodi Matej Narat, vložil začasno odredbo, s katero želi delnice Save Turizma vrniti v svojo last, so preučitev »ukrepov za zaščito svojih interesov« včeraj napovedali še v Kadu in Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki obvladujeta skoraj 30 odstotkov Save. Zapleta se tudi pri poizkusu zasega delnic Istrabenza Turizma, ki ga je DUTB napovedal že v petek. Tega naj bi namreč za zdaj preprečeval NLB.

Petkov manever, ki ga je DUTB uskladil z vrhom vlade, očitno pa ne tudi z njenim predsednikom Mirom Cerarjem, pomeni uvod v dolgotrajno pravno »vojno«. Ta bo zelo verjetno tekla po najmanj treh frontah.

Fronta Sava: koliko je vreden njen turizem?

V stečaju Bavčarjevega holdinga Maksima bodo zaslužili odvetniki

Medij: Finance Avtorji: Perčič Aleš Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 13. 04. 2015 Stran: 14

Sodni boj z bankami in nekdaj »prijateljskimi« družbami se bo nadaljeval tudi v stečaju

V stečaju Maksime Holdinga, prek katere je Igor Bavčar poskušal prevzeti Istrabenz, je ostalo dobrih šest milijonov evrov premoženja in 25 sodnih postopkov, tudi milijonskih tožb. Stečajnik za zdaj ne namerava opustiti pravdanja, ki se je začelo pred stečajem, za vse postopke skupaj je predvidel 315 tisočakov.


Upniki sov stečaju Maksime Holdinga prijavili za skoraj 40 milijonov evrov terjatev, a jih je stečajni upravitelj Kristijan Anton Kontarščak priznal le za 13,5 milijona evrov. Največji upniki Maksime Holdinga so NLB, Gorenjska banka, Banka Celje ter nekdaj prijateljske družbe Maksima Invest, Diamond in Finetol. Svojo 3,5 milijona evrov vredno terjatev je prijavila tudi državna DUTB, vendar jo Kontarščak zaradi zastaranja prereka.

Prva ocena: stečaj bo stal 356 tisoč evrov 

Slovenske banke – Ministrstvo skriva podatke o treh milijardah depozitov Republike Slovenije

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je v začetku leta na Ministrstvo za finance naslovilo zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja in sicer za stanje vseh depozitov, ki jih je Republika Slovenija imela v slovenskih bankah na dan 30.09.2013. Sprva smo v Društvu MDS dobili prijazen odgovor z Ministrstva, da bodo morali za podatke povprašati banke (kar si razlagamo kot da Ministrstvo ne ve kje in koliko depozitov ima RS) in bo zato nekaj časa trajalo, danes pa smo z Ministrstva prejeli odločbo, s katero so zavrnili našo zahtevo, sklicujoč se na posamezne banke, ki zaradi varovanja poslovne skrivnosti slednjih podatkov naj ne bi smele razkrivati. Sočasno pa Ministrstvo zapiše podatek, da je RS na dan 30.09.2013 imela deponiranih dobre 3 milijarde EUR sredstev s povprečno obrestno mero 3,9 % in ročnostjo 426 dni.

 

Ljubljana, 25. marec 2015


 

Razlastitev delničarjev in obvezničarjev za zaščito davkoplačevalcev?!

Zadnjih nekaj tednov smo na sejah delovnih teles Državnega zbora RS kakor tudi na izredni seji Državnega zbora RS s strani predstavnikov Ministrstva, Banke Slovenije kakor tudi nekdanje predsednice Vlade RS, mag. Alenke Bratušek, večkrat slišali, da je bila sanacija z izbrisom narejena zato, da se je zaščitilo ostale davkoplačevalce in da bi v nasprotnem primeru sledil stečaj bank.

Danes, dne 25.03.2015 končno imamo uradni podatek, da je imela na dan 30.09.2013 Republika Slovenija 3.012.300.000,00 EUR depozitov, s povprečno ročnostjo 426 dni, kar pomeni, da bi lahko sanacija bančnega sistema bila izvedena z razgradnjo navedenih depozitov, namesto tega pa se je država zadolžila na mednarodnih finančnih trgih po 7 % obrestni meri, čeprav se depoziti obrestujejo le 3,9 %. Toliko o ščitenju slovenskih davkoplačevalcev…

 

Ministrstvo se sprva sklicuje na ZUP potem pa v odločbi ugotovi, da ima vse podatke pri sebi ampak so na žalost poslovna skrivnost banke?!

Ministrstvo za finance nas je sprva 11.02.2015 obvestil, da mora skladno s 143. Členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) k udeležbi v postopek povabiti slovenske banke. Po pregledu 143. člena ZUPa se v Društvu MDS sprašujemo, kakšen pravni interes imajo pri celotni zadevi slovenske banke. Društvo MDS zahteva razkritje informacij od pristojnega ministrstva, koliko depozitov je imela država na konkreten datum. Podatka ne zahtevamo od banke in zato toliko bolj preseneča odločba z dnem 25.03.2015, kjer se navajajo trditve bank, da gre za poslovne skrivnosti banke?!

Da bo mera polna, pa ministrstvo celo v drugem odstavku odločbe navede, da razpolaga z vsemi podatki, vendar pa se sklicuje na poslovno skrivnost banke. Očitno predstavniki ministrstva ne razumejo, da podatke zahtevamo od njih, kot organa ki je dolžan razkriti informacijo javnega značaja in nas pri tem ne zanima pozicija banke, saj od nje nismo zahtevali nobenih podatkov niti ni pojasnjeno kakšen pravni interes bi imela pri razkrivanju informacij posamezna banka.

 

Za banke, ki se k postopku niso priglasile pa Ministrstvo sprejme odločitev namesto njih

Strategija: država naložbe raje pošilja v stečaj, kot da bi jih prodala

Medij: Finance Avtorji: Lipnik Karel,Bertoncelj Matej Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 20. 03. 2015 Stran: 10

STRATEGIJA UPRAVLJANJA NALOŽB DRŽAVE

Koliko je za upravljavce državnega portfelja vredna družba, ki ni vredna nič?

Če ste bili v zadnjih dveh letih solastnik podjetja, ki se ga je država znebila iz svojega portfelja, obstaja več kot 50-odstotna verjetnost, da ste svoj delež izgubili zaradi izbrisa ali stečaja.

Omizje o Banki Slovenije – dokapitalizacija in izbris malih delničarjev

Za ogled oddaje novinarja Boštjana Veseliča na RTV SLO 3 z naslovom OMIZJE O BANKI SLOVENIJE - DOKAPITALIZACIJA IN IZBRIS MALIH DELNIČARJEV kliknite TUKAJ ali na sliko.

Bankirji na udaru

Medij: Večer Avtorji: M. S. T. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 21. 02. 2015 Stran: 3

Vse vec bankirjev in bank v (pred)kazenskih postopkih, na sodiščih ali pod težo odškodninskih tožb

Preiskovalci NPU že zbirajo obvestila, ali pri dokapitalizacijah bank in izbrisu podrejenih obveznic v zadnji sanaciji bančnega sistema obstajajo sumi uradno pregonljivih kaznivih dejanj. Policija nam je to potrdila, prvi pa je o tem poročal Pop TV. Kot je znano, so jo k preiskavi bančne sanacije, pri kateri je domnevno prihajalo do prirejanja ali celo ponarejanja bančnih dokumentov oziroma bilanc, pozvali mali delničarji NKBM in tudi izbrisani lastniki podrejenih obveznic NLB. Zbiranje obvestil tako gotovo zajema Banko Slovenije, NLB in Banko Celje. Banka Slovenije, ki se je v prejšnjih dneh znašla najbolj na udaru očitkov, vseskozi vztraja, da je bilo v njenih ravnanjih in odločitvah vse zakonito.

Kako je guverner Jazbec stiskal Banko Celje

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož,Modic Tomaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 02. 2015 Stran: 7

Banka Slovenije je v lanski odločbi o izrednih ukrepih ugotovila, da ima Banka Celje "le" okrog 50 milijonov evrov negativnega kapitala. Zakaj je torej ob 190-milijonski državni injekciji zahtevala še izbris za 92 milijonov evrov obveznic in podrejenih depozitov?


Skoraj leto in pol po začetku sanacije bančnega sistema na dan prihajajo nove informacije o domnevno spornem delovanju Banke Slovenije pod vodstvom guvernerja Boštjana Jazbeca pri projektu, ki je slovenske davkoplačevalce stal že več kot pet milijard evrov.

Duha je iz steklenice včeraj izpustil Tadej Kotnik, prvi borec proti razlastitvi imetnikov podrejenih obveznic slovenskih bank. V kolumni za časnik Finance je objavil prepis pogovora z neimenovanim visokim uslužbencem iz Banke Slovenije. Iz njega je razvidno, da so Jazbečevi Banko Celje konec leta 2013 na vsak način silili v podržavljenje. Prav ugotovitev velike kapitalske luknje je bila ključni razlog, zaradi katerega se je Banka Slovenije po vzoru NLB, NKBM in Abanke Vipe odločila razlastiti tudi lastnike podrejenih obveznic in depozitov Banke Celje, ki so tako skupaj izgubili za več kot 92 milijonov evrov premoženja. Enak načrt pa imajo v Banki Slovenije očitno tudi za Gorenjsko banko, četudi ima ta konec lanskega leta le še minimalni potencialni kapitalski primanjkljaj.

Vzpon in padec Valantovega NFD Holdinga

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 06. 01. 2015 Stran: 17

NFD Holding je pok borznega balona na Ljubljanski borzi pričakal praktično brez dolgov in na vrhuncu svoje moči. Dobrih sedem let kasneje je zaradi napačnih odločitev nekdanjega vodstva družba bankrotirala.

Okrožno sodišče v Ljubljani je včeraj zapečatilo usodo NFD Holdinga. Ker se temu z upniki ni uspelo pravočasno dogovoriti o pogojih finančnega prestrukturiranja, je sodišče ustavilo postopek prisilne poravnave in začelo stečaj. Po neuradnih informacijah se s sanacijo ni strinjala Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je nasprotovala podaljšanju ročnosti posojil in pretvorbi dela terjatev v kapital.

NFD Holding je v stečaju za seboj pustil za okoli 65 milijonov evrov neporavnanih dolgov. Od tega nekaj več kot 30 milijonov evrov dolguje Savi in Gorenjski banki, s katerima je še pred nekaj leti sestavljal tako imenovano gorenjsko gospodarsko navezo. Z okoli 33 milijoni evrov terjatev je največja upnica bankrotiranega holdinga DUTB, na katero so posojila NFD Holdingu prenesle Nova KBM, Abanka Vipa in Probanka, v kratkem pa bo to storila tudi podržavljena Banka Celje.

Ostali so le hoteli

V stečajni masi je NFD Holdingu ostala le ena pomembnejša naložba, to je 66-odstotni delež Hotelov Bernardin. Ti so se že pred meseci z bankami dogovorili o podaljšanju ročnosti posojil do leta 2018, z nedavno prodajo hotelskega kompleksa Metropol pa se je neto finančni dolg portoroškega hotelirja zmanjšal za več kot polovico, na le še dobrih 20 milijonov evrov.

Gorenjska banka ne bo zmogla brez svežega kapitala

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja,Tekavec Vanja,Gole Nejc Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 13. 12. 2014 Stran: 9

Banke Gorenjski bankirji iščejo vlagatelja in krpajo luknjo - O višji dokapitalizaciji Banke Celje odločila presoja medresorske komisije

Ljubljana - Potem ko je država v četrtek potrdila dokapitalizacijo Banke Celje, se postavlja vprašanje o prihodnosti Gorenjske banke. Ta mora Banki Slovenije do konca leta poročati o ukrepih za krpanje kapitalske luknje. Banka je z nekaterimi ukrepi primanjkljaj že znižala, kot kaže, pa ga ne bo mogla pokriti sama.


Stresni testi so Gorenjski banki lani izračunali 328-milijonski potencialni kapitalski primanjkljaj, vendar ji Banka Slovenije ni izdala odločbe o dokapitalizaciji, temveč je upravi banke naložila, naj do konca leta izvede ukrepe za znižanje kapitalskega primanjkljaja. »Banka Slovenije je na podlagi obsežnega načrta dejavnosti za odpravo kapitalskega primanjkljaja ocenila, da bo banka z izvedbo načrtovanih internih ukrepov pomemben del kapitalskega primanjkljaja pokrila sama, ostalo pa naj bi bilo doseženo z njeno morebitno dokapitalizacijo. Banka je tudi zaradi strateških ciljev zelo aktivna pri pridobivanju novega investitorja, kjer teče komunikacija z nekaj potencialnimi vlagatelji, ki izražajo nedvoumen interes za vlaganje. Na tem področju konkretnejše informacije pričakujemo v prihodnjih mesecih,« pravijo v Gorenjski banki. A neuradno je mogoče izvedeti, da doslej menda bolj konkretnih dogovorov ni bilo.

Kapitalska vrzel ostaja

Izredne skupščine Perutnine ne bo

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 12. 12. 2014 Stran: 6

Holding PMP, družba vodilnih v Perutnini Ptuj, je vložila izpodbojno tožbo na sprejete sklepe avgustovske skupščine Perutnine Ptuj o preverbi posebne revizije

"Posebna revizija preteklega poslovanja je bila opravljena dvakrat. Z njenimi izsledki se je seznanila skupščina delničarjev Perutnine Ptuj in takrat večjih pripomb delničarjev ni bilo. Po mojem vedenju sta družbi Holding PMP (ta je v lasti vodilnih Perutnine Ptuj, op. a.) in Derma kot delničarja Perutnine podali izpodbojno tožbo na avgustovski skupščini potrjen sklep, da se do konca novembra opravi preverba že sprejete, opravljene in potrjene posebne revizije preteklega poslovanja Perutnine. Po zakonu o gospodarskih družbah ni pravne podlage, da bi se opravila preverba izsledkov že opravljene posebne revizije, zato te ne bo, kakor ne morebitnih odškodninskih tožb," je včeraj na Ptuju pojasnil dr. Roman Glaser, predsednik uprave Perutnine Ptuj. Tako za letos napovedane izredne skupščine, ki bi preverila že opravljeno posebno revizijo družbe BDO Revizija, vendarle ne bo.

100 milijonov evrov posojil

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.