Gorenjska banka

Kostić z deležem DUTB do tretjine Gorenjske banke

Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 17. maj. 2018

AIK banka je od od DUTB in Petrola kupila delež v Gorenjski banki.

Ljubljana – AIK banka je ta teden odkupila še delnice Gorenjske banke, ki so bile v lasti Petrola in DUTB. S tem je svoj delež v tej banki, kot smo že napovedali v Delu, povečala do prevzemnega praga oziroma na 32,47-odstotka. Z nakupom delnic naj bi predvidoma nadaljevala jeseni, ko bo lahko objavila prevzemno ponudbo.


Potem ko smo razkrili, da je srbska AIK banka Miodraga Kostića, prejšnji teden od Iskratela odkupila slaba dva odstotka delnic Gorenjske banke, je ta teden od Petrola odkupila še 0,43 odstotka in včeraj še 6,81 odstotka delnic, ki jih je imela v lasti Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). S tem je AIK banka svoj delež povečala na skoraj 33-odstotkov, torej do deleža, ki ga še lahko ima brez objave prevzemne ponudbe.

S preseganjem prevzemnega praga, bi kljub objavi prevzemne ponudbe tvegala izgubo glasovalnih pravic. Ker AIK banka po decembrski objavi prevzemne namere ni objavila prevzemne ponudbe, zdaj namreč leto dni ne sme objaviti prevzemne ponudbe, saj bi ji ob preseganju prevzemnega praga Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) odvzela glasovalne pravice. Zato je mogoče izvedeti, da naj bi z nakupi nadaljeval jeseni. Do takrat bi lahko pridobila tudi dovoljenje Banke Slovenije in Evropske cenrtralne banke za prevzem Gorenjske banke, saj ima tudi tukaj le soglasje za največ tretjinski delež. Zeleno luč Narodne banke Srbije je nedavno ponovno že dobila. 

Zagotavljanje vpliva

AIK banka je za delnico odštela 298 evrov, kolikor po načrtu finančneg aprestrukturiranja znaša likvidacijska vrednost banke in kolikor je Kostić za delnico kranjske banke ponudil v konzorciju pod okriljem Save, ki je skupaj prodajal 54-odstotkov banke. Kot je znano, Sava delnic ni prodala, ker Srbi niso imeli veljavnih dovoljenj regulatorjev, preostalih 16-odstotkov lastnikov iz konzorcija pa je hotelo prodati, a AIK banka tega ni hotela realizirati, saj bi s tem presegla prevzemni prag in ostala brez glasovalnih pravic. Zato se je raje odločila za posle s posameznimi prodajalci.

Sava bo zdaj svoj 37-odstotni delež v Gorenjski banki v odkup s terjatvami ponudila upnikom, od tega skoraj devet odstotkov lastnikom njihovih obveznic. S tem naj bi solastnika Gorenjske banke postala tudi Slovenski državni holding (SDH) in Kapitalska družba (Kad). Po neuradnih informacijah naj bi dobila po 8,8 odstotka delnic, torej skupaj 17, zato bosta morala zaprositi tudi za dovoljenje Banke Slovenije.

Izhod za državna lastnika

Bo srbski tajkun brez evra zavladal v slovenski banki?

Medij: Siol.net Avtorji: Primož Cirman, Vesna Vuković Teme: Mali delničarji, Banke Datum: Sre.. 18. apr.. 2018

Največjemu srbskemu tajkunu Miodragu Kostiću se odpira pot do obvladovanja Gorenjske banke, ne da bi mu bilo za to treba plačati en evro kupnine ali pridobiti soglasja regulatorjev, ki jih še vedno nima. To mu lahko uspe na prihajajoči skupščini banke, na kateri lahko sam imenuje njene nove nadzornike.


V zgodbi o naskoku Miodraga Kostića na Gorenjsko banko bi lahko prišlo do novega preobrata.

Po tem, ko njegovi AIK banki v zadnjih mesecih ni uspelo pridobiti dovoljenj regulatorjev za nakup večinskega deleža Gorenjske banke, se namreč Kostiću odpira nova pot do obvladovanja osme največje slovenske banke.

To mu lahko uspe že na prihajajoči skupščini Gorenjske banke. Na njej bodo delničarji odločali o treh novih članih nadzornega sveta. Dvema, Miranu Kalčiču in Gregorju Rovanšku, se izteče mandat. Še eden, Domen Trobec, je že lani odstopil s položaja. Nadzorni svet ima skupaj šest članov.

Kostić lahko zavlada na skupščini

Kdor bo imel glavno besedo pri imenovanju treh novih nadzornikov, bo torej obvladoval Gorenjsko banko.

Podaljšek za prevzem Gorenjske banke

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Sebastjan Morozov Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 17. apr.. 2018 Stran: 5

SKUPŠČINA SAVE

Na skupščini Save so delničarji srbski Al K banki podaljšali rok za predložitev soglasij srbske in Evropske centralne banke za prevzem Gorenjske banke. Hkrati so zavrnili predlog dokapitalizacije Save. Sveža sredstva je Sava nameravala porabiti za že dlje časa načrtovani prevzem Hotelov Bernardin.


Na včerajšnji skupščini so lastniki Save srbski AIK banki podaljšali rok za predložitev potrebnih dovoljenj za prevzem Gorenjske banke do konca aprila. Takrat se izteče skrajni rok, do katerega bi morala biti na podlagi prodajnega sporazuma prodaja 55 odstotkov delnic Gorenjske banke končana. Za nakup tega paketa delnic je AIK banka, ki ji je v preteklosti uspelo pridobiti že 2l-odstotni lastniški delež Gorenjske banke, pred nekaj meseci oddala najvišjo ponudbo v višini 298 evrov za delnico.

Podaljšek AIK banki predlagali na SDH

Predlog za podaljšek roka so na SDH pod vodstvom predsednice uprave Lidie Glavina utemeljili s tem, da je AIK banka za to zaprosila, da bi bilo v korist Save, da se delnice Gorenjske banke prodajo, saj bi se tako lahko razdolžila, in da je prodaja nujna, ker predstavlja enega od ključnih ukrepov za poplačilo upnikov iz prisilne poravnave leta 2016.

Dovoljenja srbske in Evropske centralne banke (ECB) bi morala AIK banka, tako kot so na januarski skupščini odločili lastniki Save, 37,65-odstotne lastnice Gorenjske banke, predložiti že sredi marca. To se ni zgodilo. Takrat so v srbski centralni banki pojasnili, da AIK banka nima potrebnega soglasja za prevzem Gorenjske banke. Na vprašanje, ali so AIK banki zdaj dovolili prevzem Gorenjske banke, v srbski centralni banki včeraj niso odgovorili. Tako srbska kot Evropska centralna banka sta v preteklosti sicer že soglašali, da AIK banka lahko lastništvo v Gorenjski banki zviša na več kot 50 odstotkov, a se je veljavnost dovoljenja iztekla februarja letos. Poleg Save delnice Gorenjske banke v paketu prodajata še Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) in Zavarovalnica Triglav.

Sava (še) ne bo dobila svežega kapitala

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Maja Grgič Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Datum: Sob, 14. apr.. 2018 Stran: 11

Konsolidacija Državna lastnika in York z različnimi pogledi - Bodo upniki prevzeli delnice Bernardina?

Ljubljana - Skupščina Save v ponedeljek, kot kaže, ne bo podprla 21,7 milijona evrov dokapitalizacije družbe za prevzem Hotelov Bernardin, ki jo je predlagal upravni odbor. Ker so lastniki in upniki Save na različnih bregovih, za zdaj menda ni soglasja niti o dokapitalizaciji Save Turizma.


Slovenski državni holding (SDH), Kapitalska družba (Kad) in sklad York Global Finance Offshore so hkrati lastniki in upniki Save. Kot upniki imajo po naših neuradnih informacijah menda podpisan nekakšen upniški sporazum, po katerem morajo družbe določene odločitve, ki se nanašajo na lastniška vprašanja, torej tudi dokapitalizacijo, sprejemati soglasno in si ne smejo nasprotovati.

Ker je SDH sklenil, da dokapitalizacije Save ne bo podprl, je tako odločil tudi nadzorni svet Kada, čeprav njegova uprava menda podpira dokapitalizacijo Save. To pa menda v slabo voljo spravlja York, ki prav tako podpira zagotovitev svežega kapitala Savi, ki naj bi s tem prevzela Hotele Bernardin. Zaradi tega je, kot smo poročali, že pisal protestno pismo upravi in nadzornikom holdinga.

Ni bilo obvodno financiranje

Medij: Gorenjski glas (Kronika) Avtorji: Simon Šubic Teme: Sklici skupščin delniških družb Datum: Tor, 26. sep.. 2017 Stran: 14

Nekdanji predsednik uprave Gorenjske banke Gorazd Trček, obtožen zlorabe položaja, trdi, da namen posojil H&R in GBD Skupini v skupnem znesku .6 milijonov evrov ni bil obvodno financiranje Merfina. 

Ljubljana - Na ljubljanskem okrožnem sodišču so v petek začeli soditi nekdanjemu predsedniku uprave Gorenjske banke (GB) Gorazdu Trčku, nekdanjemu članu uprave GB Tilnu Zugwitzu, predsedniku uprave idrijske družbe H&R (lastnice Hidrie) Edvardu Svetliku in Anici Klemenčič iz GBD Skupine. Ker je bila slednja odsotna, so kazenski postopek zoper njo začasno izločili, medtem ko so prvi trije podali svoje zagovore. Specializirano državno tožilstvo sicer četverici očita zlorabo položaja oziroma pomoč pri kaznivem dejanju pri domnevnem obvodnem financiranju družbe Merfin, družbe prevzemnice nakelskega Merkurja. Gre za posojili, ki ju je GBvletih 2008 in 2009 odobrila H&R (10 milijonov evrov) in GBD Skupini (6 milijonov evrov), prejemnici pa sta nato ta denar posodili Merfinu. S tem naj bi banka po prepričanju tožilstva zaobšla zakonske omejitve izpostavljenosti do Merkurja in z njim povezanih družb. Trčku se v tej zadevi očita tudi kaznivo dejanje krive ovadbe, ker naj bi kot predsednik uprave GB podpisal lažno kazensko ovadbo zoper več fizičnih in pravih oseb, družbenikov GBD oz. G Skupine, ki jim je očital oškodovanje upnikov, poslovno goljufijo in zlorabo položaja zaradi izplačila 7,3 milijona evrov dividend v letu 2011, s čimer naj bi preprečili vračilo 6-milijonskega posojila. 

Med nadzorniki Triglava tudi šef Gorenjske banke

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Manja Pušnik Teme: Rajko Stanković Datum: Sre, 31. maj. 2017 Stran: 5

Delničarji Zavarovalnice Triglav bodo po včerajšnji skupščini prejeli dividende v višini 2,50 evra bruto na delnico. Med novoimenovanimi nadzorniki naše največje zavarovalnice sta tudi Andrej Andoljšek, prvi mož Gorenjske banke, in nekdanji šef Zavarovalnice Triglav Milan Tomaževič.


Ker se sedanjim petim članom nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav čez približno dva tedna izteče mandat, so delničarji na včerajšnji skupščini imenovali nove nadzornike. To so: Nataša Damjanovič, izvršna direktorica Abanke za poslovanje s prebivalstvom, mednarodni svetovalec Mario Gobba, Žiga Škerjanec, pravnik v SDH, sicer pa nadzornik v Luki Koper in nekdanji član nadzornega sveta Heliosa, ter Andrej Andoljšek, predsednik uprave Gorenjske banke, in Milan Tomaževič, nekdanji predsednik uprave Zavarovalnice Triglav, štiriletno mandatno obdobje novi člani nadzornega sveta nastopijo 12. junija. Takrat se namreč izteče mandat dosedanjim članom nadzornega sveta, predstavnikom delničarjev, in sicer Dubravku Štimcu, Mariu Gobbu, Gregorju Roku Kastelicu, Rajku Stankoviču in Matiji Blažiču. Igorju Stebernaku, prvemu nadzorniku zavarovalnice, se mandat izteče šele junija 2020, med nadzorniki pa so še trije zaposleni. 

Prispevek iz RTV Slovenija: Smo res preplačali sanacijo bank?

Za ogled prispevka iz oddaje Dnevnik na RTV Slovenija 1, z dne 28.09.2016 kliknite na sliko ali tukaj.

Bančna luknja: Izračun, ki ga marsikdo ne bo vesel

Medij: Dnevnik Avtorji: Suzana Kos Teme: Mali delničarji Datum: Pon, 26. sep.. 2016

Banka Slovenije gre daleč v varovanju svoje nedotakljivosti. Vložila je na primer tožbo proti državi »zaradi posega v človekove pravice in temeljne svoboščine«. Guverner Boštjan Jazbec je namreč ocenil, da država, ki jo zastopa ljubljansko okrožno sodišče, oziroma parlamentarna preiskovalna komisija, ki preiskuje odgovornost nosilcev javnih funkcij v postopku sanacije bank, ne sme imeti vpogleda v zasežene zapisnike njegovega ožjega kolegija.

Drugi primer, ki napeljuje k pomisleku o izgubi kompasa na Slovenski 35, je buren odziv in iskanje zavetja pri prvem človeku Evropske centralne banke (ECB), ko so v prostore Banke Slovenije poleti prikorakali kriminalisti. Preiskava je povezana z izbrisom podrejenih obveznic. Nacionalni preiskovalni urad preiskuje sum kaznivih dejanj, povezanih z zlorabo uradnega položaja ali pravic pri osebah, ki so vodile postopke ugotavljanja domnevno negativnega kapitala v eni od bank in neupravičeno izrekle izredni ukrep izbrisa podrejenih obveznic.

Banka Slovenije se otepa tudi pregleda računskega sodišča, ki bi ga nedvomno zanimala pravilnost porabe skoraj 800.000 evrov, kolikor je stala aktualna obnova avle našega nedotakljivega hrama monetarne modrosti.

Bančna luknja: napačna ocena, težka več milijard evrov

Medij: Dnevnik Avtorji: Suzana Kos Teme: Mali delničarji Datum: Pon, 26. sep.. 2016

Ekonomist Veljko Bole je izračunal, da je bila sanacija bank leta 2013 pretirana, neupravičena tako na mikro- kot na makroekonomski ravni. Napaka, ki smo jo po nepotrebnem plačali davkoplačevalci, je težka več milijard evrov. Samo v primeru NLB in NKBM je bila ocena kapitalskega primanjkljaja skupno precenjena za poldrugo milijardo evrov.


Študija res obstaja. A tudi če bi ga tisti, ki so jo naročili, odvezali molčečnosti, je ne bo komentiral, je odločen ekonomist Veljko Bole.

Po naših informacijah je Bole v študiji o sanaciji bank leta 2013 na temelju različnih predpostavk in ob upoštevanju dejanskih makroekonomskih gibanj izračunal, da je bila luknja samo pri dveh največjih bankah močno precenjena, napaka pa naj bi znašala okoli poldrugo milijardo evrov. Sanacija bank, ki je temeljila na izračunu kapitalskega primanjkljaja v obremenitvenih testih, je bila torej predraga, vložek davkoplačevalcev v banke pa močno pretiran. Boletovi izračuni so bili v teh dneh predstavljeni ozkemu krogu izbranih oseb.

 

Rok za vložitev tožbe do konca leta

Boletov matematični izračun je sicer nadaljevanje enega od dveh strokovnih mnenj, izdelanih za potrebe odškodninske tožbe, ki so jo proti Banki Slovenije in saniranim bankam napovedali v pozavarovalnici Sava Re zaradi oškodovanja, ki so ga utrpeli ob izrednih ukrepih ob sanaciji bank in posledičnem izbrisu. »Družba v zvezi z zadevo vodi postopke, s katerimi želi zavarovati svoje interese, s ciljem pridobitve pravice do pravnega varstva. Glede na to, da se v kratkem pričakuje odločitev ustavnega sodišča, ki je zadevo začelo ponovno obravnavati pred dnevi, in bo ta odločitev (ustavnih sodnikov, ki bo predvidoma znana konec letošnjega ali začetek prihodnjega leta, op. p.) pomembno vplivala na naše nadaljnje aktivnosti, v tej fazi postopkov ne moremo komentirati,« pravijo v pozavarovalnici.

Nova zaušnica sanatorjem bančnega sistema

Medij: Poslovni Dnevnik Avtor: Katja Svenšek Teme: Mali delničarji Datum: 06. 04. 2016 Ura: 00:02

Vrhovni sodniki so ustavnemu sodišču predlagali, da razveljavi člen zakona o bančništvu, ki lastnikom izbrisanih podrejenih obveznic onemogoča tožbo proti odločbi Banke Slovenije o izrednih ukrepih v bankah.

Zakon o bančništvu, na katerem je temeljila milijardna sanacija bančnega sistema in na katerega se je Banka Slovenije sklicevala pri izbrisu lastnikov podrejenih obveznic, je po mnenju vrhovnega sodišča protiustaven. Vrhovni sodniki, ki so od kolegov na ustavnem sodišču že zahtevali oceno ustavnosti, hkrati ugotavljajo, da je zakon, ki ne zagotavlja ustavnih pravic, kot so enakost pred zakonom, učinkovito pravno sredstvo ter sodno varstvo, problem slovenskega in ne evropskega prava ter v pristojnosti slovenskih in ne evropskih sodišč.

 

Kršene pravice do enakosti pred zakonom, sodnega varstva ...

Na vrhovno sodišče se je obrnil lastnik obveznic NLB 26, ki jih je banka ob izdaji leta 2010 med nepoučenimi vlagatelji tržila celo na svojih bančnih okencih. Upravno sodišče je namreč zavrglo njegovo tožbo zoper odločbo Banke Slovenije, saj po zakonu o bančništvu do nje preprosto ni upravičen. Zaradi navedenega je vrhovno sodišče člen zakona, ki mu tožbo onemogoča, poslalo v presojo ustavnemu sodišču.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.