Gorenjska banka

Naprodaj vse manj Mercatorja

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 17. 03. 2010 Stran: 10

Prodaja najboljšega soseda

V igri so ostale štiri banke, ki ponujajo skupno 16 odstotkov Mercatorja, in štirje zainteresirani finančni investitorji, poleg strateškega, ki čaka svojo priložnost

Ljubljana - Delež Mercatorja, ki ga prodajajo banke, se krči, skrčilo pa seje tudi število zainteresiranih portfeljskih vlagateljev. Po besedah Uroša Martra, direktorja svetovalne družbe Arkas, ki sojo banke najele za organizacijo prodaje delnic, sta od prodaje odstopili še NKBM in Abanka, tako da je v paketu ostalo 16 odstotkov najboljšega soseda, ponujajo pa ga štiri banke: Unicredit - s polovico tega svežnja, Gorenjska banka, Banka Koper in Hypo Alpe-Adria-Bank. Tudi na seznamu investitorjev so ostali štirje.


Spomnimo, da je osem bank začelo prodajati zasežene delnice Mercatorja (v začetku je bil njihov skupni delež 36-odstoten) že sredi novembra lani, od tega šest bank v formalnem prodajnem konzorciju, NLB in Banka Celje pa sta se z njimi usklajevali, da bi skupaj dosegli čim boljši iztržek. Kmalu po tem, ko so v javnost pricurljale informacije, da je najvišjo ceno za Mercator ponudil hrvaški Agrokor, ki je po nepotrjenih, a zanesljivih informacijah izbranec slovenskih podružnic tujih bank (posebno banke Unicredit), sta od ponudbe odstopili NLB in Banka Celje, zdaj pa, kot rečeno, še drugi dve banki, ki sta v solasti države. Odstop je bil pričakovan, saj prodaja Mercatorja Agrokoru ne bi bila politično oportuna in najbrž ne bi prestala javne presoje.

Ožji krog potencialnih kupcev Mercatorja še ni znan

Medij: Večer Avtorji: Damijan Toplak Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 03. 03. 2010

Banke prodajalke deleža v Mercatorju šele pregledujejo seznam družb, ki naj bi kmalu opravile skrbni pregled Mercatorja; zanj bo Mercatorjeva uprava predvidoma zaprošena v naslednjem tednu

Četudi so včeraj v Dnevniku poročali, da naj bi že bili znani štirje finalisti - finančni skladi Advent International, Bain Capital, Mid Europa in Warburg Pincus, ki naj bi se potegovali za nakup 21-odstotnega lastniškega deleža v Mercatorju, pa je Uroš Marter iz družbe Arkas, ki vodi prodajo omenjenega lastniškega deleža, včeraj to informacijo za Večer zanikal. Povedal je namreč, da še ni nič potrjeno in da so bili oblikovani zgolj predlogi, kdo naj bi opravil skrbni pregled Mercatorja.


Po besedah predstavnika Arkasa ima še vseh osem interesentov, ki so do 8. februarja oddali nezavezujočo ponudbo, možnost oddati tudi zavezujoče. To velja tudi za strateške investitorje, neposredne konkurente Mercatorja. Sicer pa je Uroš Marter napovedal, da bodo upravo Mercatorja predvidoma šele naslednji teden zaprosili za skrbni pregled družbe ter da imena tistih, ki naj bi opravili ta skrbni pregled in se očitno že pojavljajo v javnosti, po njegovem niso nujno točna.

Debeljak: "Nihče nas ni prosil za skrbni pregled"

Medij: Večer  Avtorji: Damijan Toplak Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 03. 2010
 
Skrbni pregled opravili za morebitno dokapitalizacijo, predstavnik bank prodajalk petinskega deleža v Mercatorju pa zanj še ni zaprosil. Kljub težavnim gospodarskim razmeram bodo nadaljevali širitev poslovanja in prevzeme na trgih jugovzhodne Evrope
 
Težkim gospodarskim razmeram navkljub - ne le v Sloveniji, ampak še posebno na trgih držav jugovzhodne Evrope, kjer je prisoten - je Mercator lani dosegel solidne poslovne rezultate. Prihodki skupine (2,64 milijarde evrov) so upadli za 2,4 odstotka glede na predlani, brez tečajnih razlik (zlasti v Srbiji) pa bi imeli celo 0,6-odstotno rast prihodkov. Čistega dobička (21,1 milijona evrov) je bilo manj za 48,2 odstotka. Letos naj bi se prihodki (ob koncu preteklega leta je Mercator vstopil tudi na trga Bolgarije in Albanije) okrepili za štiri odstotke, na 2,75 milijarde evrov, čistega dobička (21,9 milijona evrov) pa naj bi bilo podobno kot lani, pri čimer prevzem hrvaškega Getroja še ni upoštevan. Število zaposlenih, predvsem zaradi širitve poslovanja na tujem, naj bi z 21.400 letos povečali na blizu 22.200.

Debeljak in Šega okoli Mercatorja gradita obrambne okope pred Agrokorjem

Medij: Poslovni dnevnik  Avtorji: Vesna Vuković in Primož Cirman Teme: Mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 03. 2010
 
Ljubljana - Uprava in nadzorni svet Mercatorja sta včeraj izpeljala prvi obrambni manever, povezan z
Agrokorjevo ponudbo za odkup 21 odstotkov delnic največje slovenske trgovske družbe v lasti bank in napovedjo poznejšega prevzema Mercatorja.
 
Mercator, ki ga vodi Žiga Debeljak, včeraj v nasprotju z napovedjo s finančnega koledarja ni objavil poslovnega poročila za lansko leto. S tem je kandidatom za nakup deležev od bank, ki se ne bodo uvrstili v drugi krog prodaje, torej tudi Agrokorju, onemogočil natančnejši vpogled v poslovanje družbe v zadnjih treh mesecih lanskega leta.
 
Družba namreč včeraj v nasprotju s časovnico s koledarja finančnih objav ni objavila revidiranega letnega poročila Mercatorja na ravni družbe in skupine za lansko leto. Delničarjem in javnosti so tako v Mercatorju razkrili le povzetek revidiranega letnega poročila skupine in družbe, celotno letno poročilo, ki ga je nadzorni svet na čelu z Robertom Šego sicer že sprejel, pa nameravajo objaviti v zakonskem roku, torej do konca aprila.

"Prodaja Mercatorja se nadaljuje"

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 02. 2010 Stran: 9

Do konca tega tedna ali v začetku naslednjega naj bi bili znani (najverjetneje trije) interesenti, ki se bodo uvrstili v ožji krog za nakup dobre petine Mercatorja. Skrbni pregled, ki bi se pričel marca, lahko Mercatorjeva uprava zavrne

Pred kratkim sta NLB in njena Banka Celje kot pridruženi prodajalki prekinili postopek prodaje delnic Mercatorja, tako da prek družbe Arkas trenutno svoje deleže v Mercatorju prodaja še šest bank (Abanka Vipa, Banka Koper, Gorenjska banka, Hypo Alpe Adria Bank, Nova KBM, UniCredit), ki so skupaj lastnice 21 odstotkov delnic najboljšega soseda. Delnice so pridobile lani, ko so jih, tako kot NLB in Banka Celje, zasegle ob nevračilu posojil Infond Holdingu. "Še nobeden izmed šestih predstavnikov prodajalcev nas ni obvestil, da bi odstopil od prodaje delnic Mercatorja, lahko pa kadarkoli in katerikoli prodajalec od te prodaje odstopi," je pojasnil Uroš Marter, direktor in ustanovitelj ljubljanske družbe Arkas, prek katere se prodaja delež v Mercatorju.

Velik razpon med ponujenimi cenami

NLB in Banka Celje ne bosta prodali Mercatorjevih delnic

Medij: Večer  Avtorji: STA  Teme: ZPRE-1, ZGD-1C, mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 02. 2010  Stran: 14

Nova Ljubljanska banka (NLB) in Banka Celje ne bosta prodali svojih deležev v Mercatorju; skupaj imata v lasti 15 odstotkov delnic trgovske družbe. "Z elementi in pogoji prispelih ponudb nismo zadovoljni, zato do nadaljnjega prekinjamo proces prodaje," so potrdili v NLB.

Da NLB odstopa od prodaje delnic Mercatorja, je potrdil tudi direktor Arkasa Uroš Marter, posrednik pri prodaji 21 odstotkov Mercatorja, ki je v lasti konzorcija šestih bank. "V NLB niso zadovoljni s ponudbami in so, še preden so sploh dobili resne ponudbe, odstopili od prodaje," je povedal Marter.

Banka Koper, Unicredit, Gorenjska banka, Nova Kreditna banka Maribor, Abanka in Hypo banka skupaj prodajajo 21 odstotkov delnic Mercatorja.

 
NLB in Banka Celje imata v lasti 15 odstotkov Mercatorjevih delnic, a banki formalno nista bili del konzorcija prej omenjenih bank, čeprav sta z Arkasom koordinirali prodajne aktivnosti. Do 8. februarja je za nakup delnic Mercatorja prispelo osem nezavezujočih ponudb, ponudniki pa za zdaj uradno niso znani.

Marter poudarja, da postopek prodaje 21 odstotkov Mercatorja tudi po odstopu NLB in Banke Celje teče normalno dalje. V Arkasu bodo zdaj oblikovali strnjeni seznam prispelih ponudb, nato pa sledi izvedba skrbnega pregleda poslovanja, ki jo bo omogočila uprava Mercatorja. NLB in Banka Celje sta od prodaje odstopili minuli petek. Predsednik uprave NLB Božo Jašovič je dan pred tem ocenil, da ponudbe za odkup deleža NLB in Banke Celje v Mercatorju niso takšne, da bi bili nad njimi navdušeni.

 

Hrvaški Agrokor bi prevzel Mercator, financiral bi ga Unicredit

Medij: Dnevnik  Avtorji: Vesna Vuković, Primož Cirman  Teme: ZGD-1C, ZPRE-1  Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 12. 02. 2010  Stran: 25  Foto: Luka Cjuha
 
Ljubljana - Po tem, ko smo že v torek razkrili, da bo morebitni Agrokorjev nakup dobrih 36 odstotkov Mercatorja financirala italijanska banka Unicredit, lahko to informacijo zdaj tudi uradno potrdimo z dokumenti, ki smo jih pridobili v uredništvu Dnevnika.
 
»Potrdimo lahko, da namerava družba Unicredit Corporate and Investment Banking (UCIB) v sodelovanju s konzorcijem izbranih bank podpreti Agrokor (...) pri nakupu do stotih odstotkov delnic Mercatorja,« piše v pismu, ki so ga iz banke Unicredit, katere slovensko podružnico vodi France Arhar, na začetku februarja naslovili na lastnika Agrokorja Ivico Todorića.
 
(Foto: Luka Cjuha/dokumentacija Dnevnika)
 
Ti razkrivajo, da bi bil Unicredit, ki ga v Sloveniji vodi France Arhar, v primeru, če bi Agrokor od slovenskih in tujih bank pridobil celoten paket delnic, ki so trenutno na prodaj, hrvaškemu trgovskemu velikanu pripravljen odobriti garancijo za financiranje prevzema delnic največjega slovenskega trgovca. "Potrdimo lahko, da namerava družba Unicredit Corporate and Investment Banking (UCIB) v sodelovanju s konzorcijem izbranih bank podpreti Agrokor z zagotovitvijo kreditnega aranžmaja, ki ga bo pridodala k Agrokorjevim lastnim sredstvom za nakup do stotih odstotkov delnic Mercatorja," piše v tako imenovanem podpornem pismu ("bank support letter"), ki so ga iz avstrijske izpostave Unicredita in Zagrebačke banke, ki je v lasti Unicredita, na začetku februarja poslali lastniku in predsedniku Skupine Agrokor Ivici Todoriću.
 
 

Gorenjska banka pridobila 7,3 odstotka Istrabenza

Medij: Večer Avtorji: Damijan Toplak Teme: ZGD-1 Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 02. 2010
 
Gorenjska banka se je vpisala med lastnike Istrabenza. Kot so spletnih strani Ljubljanske borze včeraj sporočili iz Istrabenza, je Gorenjska banka 5. februarja pridobila 378.300 Istrabenzovih delnic oziroma 7,3-odstotni delež glasovalnih pravic v koprskem holdingu. Gorenjska banka je delež pridobila od Maksime Holdinga.
 
Kot so namreč sporočili iz Istrabenza, je imela Maksima Holding 1. februarja v Istrabenzu 12,73-odstotni delež glasovalnih pravic, po podatkih iz delniške knjige pa ima v lasti le še 5,4 odstotka Istrabenza.

 

Mejniki leta 2009

Medij: Delo - FT  Avtorji: Več avtorjev Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Priloga FT
Datum: 04. 01. 2010  Stran: 3

Leto, ko so usihali davki

Že na začetku leta 2009 je bilo očitno, da bo morala država pri davkih varčevati: ob prvem trimesečju je davčna uprava poročala, da so davčni prihodki v primerjavi z enakim obdobjem leta 2008 dosegli le 97,6 odstotka vrednosti, ob polletju 88,9 in ob devetmesečju 91,3 odstotka.

Od davka na dodano vrednost je ministrstvo za finance ob prvem popravku proračuna za leto 2009 še načrtovalo 3,3 milijarde evrov, sredi leta je pričakovanja znižalo na 2,9 milijarde evrov.

»Veliko zmanjšanje teh prilivov kaže, da se je gospodarska aktivnost močno zmanjšala, da je veliko manj končnih izdelkov, ki najdejo pot do končnega potrošnika, kjer se realizira davek na dodano vrednost,« je junija ugotavljal generalni sekretar Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije Darko Končan.

Kaj bi rešile tožbe delničarjev Infond Holdinga

Medij: Večer Avtorji: Damijan Toplak Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 30. 12. 2009 Stran: 9

Pravni strokovnjak dr. Marijan Kocbek pravi, da ne veliko, saj bi šla priznana odškodnina v stečajno maso, če pa bi bili toženi nekdanje vodstvo in nadzorniki Infond Holdinga osebno, je uspeh malo verjeten, pa še težko bi od njih izterjali večje zneske.

To, kar se je napovedovalo že nekaj mesecev, stečaj mariborskega finančnega holdinga Infond Holding namreč, se je v ponedeljek zgodilo. Podobno usodo lahko napovemo še sestrski družbi Center Naložbe (nekdaj Infond Holding 1). V obeh družbah imajo daleč največje terjatve družbe iz Skupine Pivovarne Laško, uradno skupaj z zamudnimi obrestmi za dobrih 124 milijonov evrov.

Terjatve do Infond Holdinga, a precej manjše zneske, imajo še nekatere banke (Hypo Alpe-Adria-Bank iz Celovca, Gorenjska banka, NLB) pa tudi Perutnina Ptuj in Zlata moneta II, ki sta v pomembnem lastništvu menedžerjev Perutnine in Probanke. Zadnji dve sta v zadnjem času začeli izterjavo dela dolga, prodajo delnic Polzele, Mercatorja in Pivovarne Laško, ki so še ostale v delni lasti Infond Holdinga, a je vprašanje, ali ne bo treba teh delnic zdaj vrniti družbi, ki je v stečaju.

Tu so še dileme okrog letošnjih skoraj štiri milijone evrov vrednih dividend, ki jih je Infond Holdingu izplačal Mercator.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.