Gorenjska banka
Vse manj razlogov za prodajo Mercatorja Agrokorju, ki mu je padla boniteta
Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna, Rankov Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 22. 04. 2011 Stran: 26
Ljubljana - Nadzorniki Pivovarne Laško bodo predvidoma v torek sprejeli odločitev, ali bodo hrvaškemu Agrokorju prodali 23-odstotni delež Mercatorja. Do takrat bo jasno tudi, ali so sporazum o skupni prodaji Mercatorja v novem, mednarodnem prodajnem postopku podpisali lastniki, ki imajo skupaj s Pivovarno Laško več kot 50odstotni lastniški delež Mercatorja. Če bo skupaj z Laščani oblikovan večinski paket, bi to moral biti za pivovarno odločilen argument, da ustavi pogovore z Agrokorjem in se pridruži prodajnemu konzorciju, ki bo v prihodnjih mesecih iskal bolj sprejemljivega lastnika Mercatorja od Agrokorja. Ob tem pa bi morali uprava in nadzorniki Laškega tehtati predvsem nekajdesetmilijonsko škodo, ki bi jo na poslovanje družb iz Skupine Pivovarna Laško imel zaradi lastne proizvodnje brezalkoholnih pijač vstop Agrokorja v Mercator.
Za zdaj samo Unicredit zavrnil skupno prodajo
Mercatorja Nova Ljubljanska banka, ki je med bankami z 10,7-odstotnim deležem največja lastnica Mercatorja in sočasno tudi največja lastnica Pivovarne Laško, je včeraj na večje lastnike Mercatorja naslovila predlog prodajnega sporazuma. Za zdaj je samo Unicredit (8-odstotni delež) sporočila, da prodajnega sporazuma ne bo podpisala, kar ne preseneča glede na to, da je skupina Unicredit glavna organizatorka financiranja morebitnega prevzema Mercatorja s strani Agrokorja. Gorenjska banka (3,8-odstotka), Abanka (2,75-odstotka) in Banka Celje (0,89odstotka) so načelni pristanek že dale, sodelovanje napoveduje tudi Hypo banka (2,01-odstotka), medtem ko se lahko NKBM (5,24- odstotka) prodaji priključi šele po koncu svojega dokapitalizacijskega postopka. Poleg tega so k skupni prodaji povabili tudi nekatere druge delničarje, na primer Rodič M&B trgovina (3,38-odstotka) in družbe okoli NFD (1,98-odstotka). Skupni prodajni sporazum je včeraj podprlo tudi evropsko združenje malih delničarjev.
Sporazum o skupni prodaji Mercatorja je menda že nared
Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena,Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 21. 04. 2011 Stran: 10
Konzorcij se sestavlja
Večina bank, ki so lastnice Mercatorja, se strinja s paketno prodajo, odločiti se mora še Pivovarna Laško - Agrokor za desetino povišal ponudbo - Zastavica bo padla konec aprila
Ljubljana - Prodaja Mercatorja gre v novi krog. Po neuradnih informacijah so lastniki tik pred podpisom sporazuma o skupni prodaji vsaj 51-odstotnega deleža Mercatorja. V oblikovanje konzorcija je načelno že privolila večina bank, zdaj je na potezi še Pivovarna Laško kot 23,34-odstotna lastnica Mercatorja. Neuradno se bo podpisovanje sporazuma začelo že danes, vsekakor pa bi ga morali končati do konca tedna oziroma do poteka garancije, s katero hrvaški Agrokor jamči za svojo ponudbo.
Po neuradnih informacijah je k sporazumu pristopila večina domačih bank, ki so tudi upnice Laškega; poleg Nove Ljubljanske banke se med podpisnicami omenjajo Abanka, Gorenjska banka, Banka Koper in tudi avstrijska Hypo banka. Banke Unicredit, katere sestrska družba s sedežem v Zagrebu je glavna financerka hrvaškega Agrokorja, zaradi njene korporativne usmeritve zdaj, kot kaže, ni med njimi. Prav tako ni Nove Kreditne banke Maribor, ki je sredi dokapitalizacije in trenutno ne more prodajati premoženja. K prodaji bosta verjetno pristopili pozneje. Brez omenjenih dveh sveženj delnic (upoštevaje delež Skupine Pivovarne Laško) ne bi presegel potrebnih 50 odstotkov, zato so morali v konzorcij privabiti še nekatere druge lastnike Mercatorja, omenjata se predvsem družba NFD ter srbska družba Rodič.
NKBM naj bi že zasegla del premoženja Zvonov
Medij: Novi glas Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 07. 04. 2011 Stran: 13
Težko reševanje mariborskega finančnega poloma
Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) je v petek, 1. aprila, po pisanju časnika Dnevnik kot prva banka zasegla premoženje cerkvenih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, je poročala Slovenska tiskovna agencija. Šlo naj bi za 23, 7 milijona evrov. Če bodo NKBM sledile tudi druge banke, bo predlagana prisilna poravnava holdingov najverjetneje propadla, družbi pa pristali v stečaju. Druga največja slovenska banka, ki je do holdingov izpostavljena za več kot 54 milijonov evrov, je po pisanju Dnevnika unovčila 5,6 odstotka domžalskega Heliosa, slabe štiri odstotke Cinkarne Celje, dobra dva odstotka Petrola in 75.400 delnic novomeške Krke. Ali je banka ostala lastnica teh delnic ali pa jih je že prodala naprej, bo po pojasnilih časnika znano v naslednjih dneh. Prav tako bo šele v začetku prihodnjega tedna znano, ali je banka holdingoma, ki sta povezana z mariborsko nadškofijo, zaplenila tudi deleže v družbah Hoteli Bernardin, Terme Olimia in Terme Olimia Bazeni, Beti Holding, Etol, Sava in drugih, ki sta jih finančni družbi zastavili kot zavarovanje za posojila. Potezo NKBM je po ugibanjih Dnevnika najbrž izzval petkov predlog prisilne poravnave, v kateri Zvon Ena in Zvon Dva upnikom, ki jim dolgujeta čez 376 milijonov evrov, ponujata zgolj 16- oziroma 15-odstotno poplačilo terjatev. Po pričakovanjih naj bi sprožila učinek domin, ko bodo z unovčevanjem zastavljenega premoženja začele tudi druge banke, tako kot se je to zgodilo v primeru Infond Holdinga.
Gorenjska banka
Datum skupščine:
19.05.2011 - 10:00
Naslov:
V dvorani Elegans v Hotelu Kokra na Brdu pri Kranju, Predoslje 39.
Vir objave:
Finance z dne 08.04.2011
Status:
arhivirana Odgovor na članek Žugljevi postopki proti državi bodo koristili privatizacijskim mogotcem in skritim lastnikom
Medij: Dnevnik Avtorji: Šmarčan Senka Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Vaša pošta
Datum: 09. 04. 2011 Stran: 18
V časopisu Dnevnik je bil dne 5. aprila 2011 na strani 21 objavljen članek novinarja Matjaža Polaniča z zgoraj omenjenim naslovom. Že iz samega naslova je razvidno nepoznavanje dela Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), saj ATVP v omenjenih postopkih, ki jih vodi, izvršuje določbe zakona ne glede na subjekte, ki se utegnejo znajti v njenih postopkih. Pri doslednem spoštovanju določb Zakona o prevzemih (ZPre-1) se ATVP ne more ozirati na ostalo delniško strukturo ciljne družbe. Netočna je tudi naslednja trditev: »Direktor ATVP Damjan Žugelj se pri večini postopkov sicer naslanja na delniške posle iz leta 2006 in 2007, kažejo naši dokumenti. Prav zaradi tega se zastavlja vprašanje, zakaj je ATVP ukrepal šele konec lanskega leta in torej ne v času nastanka kršitev oziroma v obdobju vlade Janeza Janše.«
Omenjeni nadzorni postopki, ki jih vodi ATVP, so posledica kršitev ZPre-1 v obdobju od leta 2006 do 2010. ATVP je samostojen in neodvisen organ, zato za vodenje nadzornih postopkov ni pomembno, kdo je predsednik vlade, temveč ATVP ravna skladno s svojimi pristojnosti, ko ugotovi, da je do kršitve prišlo.
Žugljevi postopki proti državi bodo koristili privatizacijskim mogotcem in skritim lastnikom
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 05. 04. 2011 Stran: 21
Ljubljana - Postopki, ki jih je proti državi in državnim podjetjem v zadnjih tednih uvedel direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (AT-VP) Damjan Žugelj, bodo koristili predvsem nekaterim poslovnim omrežjem, ki bodo imela na letošnjih skupščinah glavno besedo in odločilen glas. Ker so država in državna podjetja ostala brez glasov v Petrolu in Abanki in ker jim podoben ukrep grozi tudi v Zavarovalnici Triglav, Krki, Pozavarovalnici Sava, Aerodromu Ljubljana, Savi, Telekomu Slovenije in Novi KBM, letos ni mogoče izključiti več menjav nadzornih svetov, nepredvidenih odločitev pri izplačilu dividend, dokapitalizacijah, nakupih lastnih delnic in statutarnih spremembah.
Analiza lastništva družb, pri katerih Žugelj državi grozi z odvzemom glasovalnih pravic (oziroma jih je že odvzel), namreč nakazuje, da utegnejo imeti največ koristi od postopkov ATVP predvsem privatizacijski mogotci oziroma poslovno omrežje NFD Holding, ki ga vodi Stanislav Valant, družbe blizu belokranjskega poslovneža Darija Južne, Skupina KD Group pod vodstvom Matjaža Gantarja in Sava ter v primeru Krke ter Nove KBM vlagatelji, ki imajo svoje lastništvo na fiduciamih računih tujih bank oziroma bodo v lastništvo vstopili šele prek dokapitalizacije.
Sprememba razmerij moči
Zvon holdinga: Je NKBM potegnil ročno zavoro?
Medij: MMC RTV SLO Avtorji: MMC RTV SLO, STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 04. 2011 Stran: spletna izdaja 17:42
Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) naj bi v petek kot prva banka zasegla premoženje cerkvenih holdingov Zvon ena in Zvon dva. Šlo naj bi za 23,7 milijona evrov.
Če bodo NKBM-u sledile tudi druge banke, bo predlagana prisilna poravnava holdingov najverjetneje propadla, družbi pa pristali v stečaju. Druga največja slovenska banka, ki je do holdingov izpostavljena za več kot 54 milijonov evrov, je po pisanju Dnevnika unovčila 5,6 odstotka domžalskega Heliosa, slabe štiri odstotke Cinkarne Celje, dobra dva odstotka Petrola in 75.400 delnic novomeške Krke.
Ali je banka ostala lastnica teh delnic ali pa jih je že prodala naprej, bo po pojasnilih časnika znano v prihodnjih dneh. Prav tako bo šele v začetku prihodnjega tedna znano, ali je banka holdingoma, ki sta povezana z mariborsko nadškofijo, zaplenila tudi deleže v družbah Hoteli Bernardin, Terme Olimia in Terme Olimia Bazeni, Beti Holding, Etol, Sava in drugih, ki sta jih finančni družbi zastavili kot zavarovanje za posojila.Prisilna (akcijska) poravnava?
Potezo NKBM-a je po ugibanjih Dnevnika najbrž izzval petkov predlog prisilne poravnave, v kateri Zvon ena in Zvon dva upnikom, ki jim dolgujeta čez 376 milijonov evrov, ponujata zgolj 16- oziroma 15-odstotno poplačilo terjatev. Po pričakovanjih naj bi sprožila učinek domin, ko bodo z unovčevanjem zastavljenega premoženja začele tudi druge banke, tako kot se je to zgodilo v primeru Infond Holdinga.
Mariborsko sodišče je v petek potrdilo začetek postopka prisilne poravnave v obeh cerkvenih finančnih družbah. Če bi banke potrdile predlagani prisilni poravnavi, bi se Zvon ena razdolžil za dobrih 200 milijonov evrov, Zvon dva pa za več kot 100 milijonov evrov. Prvi bi moral sicer upnikom najpozneje do leta 2015 vrniti okrog 40, drugi pa 18,5 milijona evrov, pri čemer se terjatve ne bi obrestovale.
Bodo domine padle?
Tako bo skušal NLB po pričakovanjih Dnevnika izterjati oziroma vsaj deloma poplačati več kot 150 milijonov evrov, Abanka slabih 75 milijonov evrov, Banka Celje nekaj več kot 35 milijonov evrov, Gorenjska banka 31 milijonov evrov, Hypo Alpe Adria Bank 18 milijonov evrov, še dodatnih deset pa odpade na Banko Koper, Unicredit banko Slovenija ter Raiffeisen banko.
Zvonoma NKBM menda že zasegla premoženje
Medij: Delo Avtorji: A.V.B., Delo.si Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 04. 2011 Stran: spletna izdaja 11.03
Če bodo NKBM sledile tudi druge banke, bo predlagana prisilna poravnava holdingov najverjetneje propadla, sledil bo stečaj.
Maribor - Druga največja slovenska banka, ki je do holdingov izpostavljena za več kot 54 milijonov evrov, je po pisanju Dnevnika unovčila 5,6 odstotka domžalskega Heliosa, slabe štiri odstotke Cinkarne Celje, dobra dva odstotka Petrola in 75.400 delnic novomeške Krke.
Ali je banka ostala lastnica teh delnic ali pa jih je že prodala naprej, bo znano v naslednjih dneh. Prav tako bo šele v začetku prihodnjega tedna znano, ali je banka holdingoma, ki sta povezana z mariborsko nadškofijo, zaplenila tudi deleže v družbah Hoteli Bernardin, Terme Olimia in Terme Olimia Bazeni, Beti Holding, Etol, Sava in drugih, ki sta jih finančni družbi zastavili kot zavarovanje za posojila, poroča STA.
Potezo NKBM je po ugibanjih Dnevnika najbrž izzval petkov predlog prisilne poravnave, v kateri Zvon Ena in Zvon Dva upnikom, ki jim dolgujeta čez 376 milijonov evrov, ponujata zgolj 16- oziroma 15-odstotno poplačilo terjatev. Po pričakovanjih naj bi sprožila učinek domin, ko bodo z unovčevanjem zastavljenega premoženja začele tudi druge banke, tako kot se je to zgodilo v primeru Infond Holdinga.
Sodišče potrdilo začetek prisilne poravnave
Mariborsko sodišče je v petek potrdilo začetek postopka prisilne poravnave v obeh cerkvenih finančnih družbah. Če bi banke potrdile predlagani prisilni poravnavi, bi se Zvon Ena razdolžil za dobrih 200 milijonov evrov, Zvon Dva pa za več kot 100 milijonov evrov. Prvi bi moral sicer upnikom najkasneje do leta 2015 vrniti okrog 40, drugi pa 18,5 milijona evrov, pri čemer se terjatve ne bi obrestovale.
Tako bo skušala NLB po pričakovanjih Dnevnika izterjati oziroma vsaj deloma poplačati več kot 150 milijonov evrov, Abanka slabih 75 milijonov evrov, Banka Celje nekaj več kot 35 milijonov evrov, Gorenjska banka 31 milijonov evrov, Hypo Alpe Adria Bank 18 milijonov evrov, še dodatnih deset pa odpade na Banko Koper, Unicredit Banko Slovenija ter Raiffeisen Banko.
Holdinga imata zastavljeno vse svoje premoženje, poleg že omenjenih štirih naložb, ki jih je po pisanju Dnevnika zasegla NKBM, so to še deleži v Iskri Avtoelektriki, Abanki, Mladinski knjigi, Steklarni Rogaška, Tovarni olja Gea, Cetisu Grafu itd.
Društvo malih delničarjev opozarja na kršenje dogovora
Na pisanje Dnevnika so se že odzvali v Društvu Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (MDS). Predsednik društva Rajko Stanković v odprtem pismu mariborskemu metropolitu Marjanu Turnšku ugotavlja, da se dogovori o pravočasnem in korektnem obveščanju vseh delničarjev v zvezi s problematiko obeh holdingov ne spoštujejo.
Uradne objave o zaplembi s strani NKBM namreč ni bilo, društvu pa se sprašujejo, ali bo 65.000 delničarjev obeh Zvonov ostalo brez vsega premoženja in ali bosta šli družbi po poti Infond Holdinga in Centra Naložbe ter Maksime Holdinga.
Mariborski nadškofijski ekonom Lojze Cvikl je po Stankovićevih besedah še v začetku meseca MDS zagotavljal, da bo strateški investitor v kratkem dokapitaliziral cerkvene gospodarske družbe. Turnška v društvu zato prosijo, naj nemudoma vsem delničarjem obeh holdingov jasno sporoči, ali bo nadškofija do ponedeljka zagotovila vsaj 200 milijonov novega kapitala za reševanje obeh holdingov ali pa je vrgla puško v koruzo
NKBM naj bi že zasegla del premoženja Zvonov
Medij: 24ur.com Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 04. 2011 Stran: spletna izdaja 10:54
NKBM je v petek kot prva banka zasegla premoženje cerkvenih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva. Šlo naj bi za 23,7 milijona evrov. Če bodo NKBM sledile tudi druge banke, bo predlagana prisilna poravnava holdingov najverjetneje propadla, družbi pa pristali v stečaju.
Druga največja slovenska banka, Nova Kreditna banka Maribor (NKBM), ki je do holdingov Zvon Ena in Zvon Dva izpostavljena za več kot 54 milijonov evrov, je po pisanju Dnevnika unovčila 5,6 odstotka domžalskega Heliosa, slabe štiri odstotke Cinkarne Celje, dobra dva odstotka Petrola in 75.400 delnic novomeške Krke.
Ali je banka ostala lastnica teh delnic ali pa jih je že prodala naprej, bo po pojasnilih časnika znano v naslednjih dneh. Prav tako bo šele v začetku prihodnjega tedna znano, ali je banka holdingoma, ki sta povezana z mariborsko nadškofijo, zaplenila tudi deleže v družbah Hoteli Bernardin, Terme Olimia in Terme Olimia Bazeni, Beti Holding, Etol, Sava in drugih, ki sta jih finančni družbi zastavili kot zavarovanje za posojila.
Potezo NKBM je po ugibanjih časnika najbrž izzval petkov predlog prisilne poravnave, v kateri Zvon Ena in Zvon Dva upnikom, ki jim dolgujeta čez 376 milijonov evrov, ponujata zgolj 16- oziroma 15-odstotno poplačilo terjatev. Po pričakovanjih naj bi sprožila učinek domin, ko bodo z unovčevanjem zastavljenega premoženja začele tudi druge banke, tako kot se je to zgodilo v primeru Infond Holdinga.
Prvi zasegi premoženja propadlima Zvonoma
Medij: Dnevnik Avtorji: Tomaž Modic Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 02. 04. 2011 Stran: 20
Ljubljana - Sanaciji bankrotiranih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, na podlagi katerih bi jima banke in drugi upniki odpisali več kot 300 milijonov evrov dolgov, sta na vse bolj trhlih temeljih. NKBM, ki je do Zvonov izpostavljena za več kot 54 milijonov evrov, jima je namreč včeraj kot prva zasegla premoženje, če ji bodo sledile tudi druge banke, pa bosta cerkvena holdinga najverjetneje pristala v stečaju.
Mariborska banka, ki jo vodi Matjaž Kovačič, je unovčila premoženje v skupni vrednosti 23,7 milijona evrov. Gre za 5,6 odstotka domžalskega Heliosa, slabe štiri odstotke Cinkarne Celje, dobra dva odstotka Petrola in 75.400 delnic Krke. Ali je banka ostala lastnica teh delnic ali pa jih je prodala naprej, bo znano v naslednjih dneh. Prav tako bo šele v začetku prihodnjega tedna znano, ali je banka Zvonoma zaplenila tudi deleže v družbah Hoteli Bernardin, Terme Olimia in Terme Olimia Bazeni, Beti Holding, Etol, Sava in drugih, ki sta ji jih družbi zastavili v zavarovanje posojil.
Poteza, ki jo je najbrž izzval včerajšnji predlog prisilne poravnave, v kateri Zvona upnikom ponujata zgolj 16- oziroma 15-odstotno poplačilo terjatev, bo skoraj zagotovo sprožila domino efekt. Pričakovati je namreč, da bodo z unovčevanjem zastavljenega premoženja, tako kot v primeru Infonda Holdinga, pričele tudi druge banke.
Tako bo skušala NLB izterjati oziroma vsaj deloma poplačati več kot 150 milijonov evrov, Abanka Vipa slabih 75 milijonov evrov, Banka Celje nekaj več kot 35 milijonov evrov, Gorenjska banka 31 milijonov evrov, Hypo 18 milijonov evrov, še dodatnih deset pa odpade na Banko Koper, Unicredit ter Raiffeisen.
Kot je znano, imata holdinga zastavljeno vse svoje premoženje, poleg že omenjenih štirih naložb, ki jih je zasegla NKBM, pa so to še deleži v Iskri Avtoelektriki, Abanki Vipi, Mladinski knjigi, Steklarni Rogaška, Tovarni olja Gea, Cetisu Grafu, TKK Srpenici...
Ker je ravno na postopni prodaji omenjenih naložb in delnemu poplačilu bank temeljila sanacija Zvonov, s katero se Mariborski nadškofiji ne bi bilo treba odpovedati lastništvu oziroma bi do leta 2015 prišla do dveh razmeroma "zdravih" družb, bo množično unovčevanje s strani bank najverjetneje pokopalo vsakršne upe po uspešni sanaciji.
Kolikšne so "tržne" vrednosti teh naložb, je še prezgodaj govoriti, vendar sta Zvona že v načrta finančnega prestrukturiranja zapisala, da so bile finančne naložbe konec leta 2010 vredne slabih 340 milijonov evrov, če bi bil nad njima začet stečajni postopek, pa najmanj sto milijonov evrov manj. Za primerjavo, družbi imata za približno 680 milijonov evrov finančnih in poslovnih obveznosti.
