Gorenjska banka
MDS: Dokapitalizacija Adrie sprejeta
Medij: Žurnal24 Avtorji: Al. B., D. H. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 31.08.2011 Stran: splet 16.07
Prisotni delničarji sprejeli dokaptializacijo. Če je ne bi, bi podjetje že jutri lahko razglasilo insolvetnost. MDS: prihodnost Adrie ostaja pod vprašajem.
V Društvu MDS se sprašujemo, ali bo morda državna NLB s svojim izsiljevanjem dejansko dosegla nižji znesek za vpis terjatev, hkrati pa bo ta ista državna NLB prosila že za svojo 4. dokapitalizacijo, ki naj bi po zadnjih informacijah znašala kar 400 milijonov EUR.
"MDS ”
"Prisotni delničarji so podprli predlagano dokapitalizacijo, vendar pa bo le ta bila modificirana v že v prihodnjih nekaj dneh," so sporočili iz društva malih delničarjev (MDS).
Navkljub sprejetju dokapitalizacije prihodnost Adrie vstaja pod vprašajem, saj mora država sprva sprejeti rebalans proračuna. Ker pa bo danes sprejeta dokapitalizacija v prihodnjih dneh preklicana in sprejeta nova, lahko zgolj opazujemo dogajanje na bančno-političnem prizorišču, so še sporočili iz MDS."
Nujno sodelovanje bank
Vodstvo Adrie Airways, ki se je znašla v hudih finančnih težavah, je bankam upnicam konec junija predstavilo dokončen načrt prestrukturiranja družbe. Čeprav so ga banke sprejele pozitivno, še vedno ni znano, ali se bodo strinjale s predlagano sanacijo.
Glavni izvršni direktor Adrie Klemen Boštjančič, ki je na začetku leta skupaj z Robertom Vugo prevzel vodenje družbe, poudarja, da je dokapitalizacija nujna za rešitev letalskega prevoznika. Predpogoj zanjo sta rebalans državnega proračuna – slednjega naj bi DZ potrdil na septembrski seji – in sodelovanje bank, poroča STA.
Vlada se je konec junija odločila za pomoč Adrii Airways pri prestrukturiranju, in sicer bi država zagotovila 49,5 milijona evrov, 500 tisoč evrov pa naj bi zagotovila 86-odstotna lastnica, državna Posebna družba za podjetniško svetovanje. Vlada je pri tem sicer opozorila, da je sodelovanje bank nujno.
NLB največja upnica
Klemen Boštjančič: Mrcvarjenje Adrie Airways
Medij: Delo Avtorji: Aleš Stergar Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 31.08.2011 Stran: splet 19.00
Dokapitalizacija Adrie naj bi bila že v nekaj dneh preklicana oziroma spremenjena. Dogovor z bankami še ni potrjen, čeprav stališča zbližujejo.
V Adrii so sicer optimisti, pravi njen izvršni direktor Robert Vuga in napoveduje, da bodo izpolnili obveznosti do potnikov. Se pa ustvarja javno mnenje, ki Adrii škodi, saj vpliva na prodajo. Potniki ne vedo, ali bo Adria jeseni še letela, zato ne kupujejo vozovnic ali pa jih za iste skupne lete Adrie in Lufthanse kupujejo pri slednji, ter tako manjšajo Adriine prihodke.
Ljubljana - Delničarji Adrie Airways, med njimi ni bilo 6-odstotne lastnice NLB, kar pomeni, da je imela glavno besedo 83-odstotna lastnica PDP, so potrdili letno poročilo za lansko leto in predlagano dokapitalizacijo, upravi, poslovodstvu, nadzornemu svetu in upravnemu odboru pa niso podelili razrešnice za delo v lanskem letu.
Dogovor z bankami, ki naj bi 38 milijonov evrov svojih terjatev spremenile v lastniški delež, še ni bil potrjen, čeprav stališča zbližujejo. Ko bodo zbližana, bo verjetno potrebna še ena delničarska skupščina. Kar se dogaja z Adrio je mrcvarjenje, ki se ne bi smelo dogajati, je prepričan glavni izvršni direktor Adrie Klemen Boštjančič.
Če banke in država do 30. septembra ne bodo vplačale vseh delnic, potem dokapitalizacija ne bo uspela. Gre za datum, ki ga je Adria po besedah Klemna Boštjančiča napovedala kot rok za poplačilo tujih upnikov. Ti bodo po njegovih besedah kakšen dan še lahko počakali, več pa ne. Direktor PDP Matej Matzele Golob ocenjuje, da volja za dogovor je, vendar bi v primeru drugačne konverzije bančnih terjatev v lastniški delež vlada verjetno morala sprejeti nov sklep.
Neuspešna dokapitalizacija bi po njegovih besedah pripeljala do enega od finančnih ukrepov - prisilne poravnave ali stečaja. V tem primeru operativna licenca sploh ne bi bila več problem, pojasnjuje Klemen Boštjančič, saj bi Adria prenehala leteti.
Pri reševanju Adrie Airways se zapleta na sestankih bančnikov
Medij: Dnevnik Avtorji: Katja Svenšek Teme: Adria Airways Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 19. 08. 2011 Stran: stran 21
Ljubljana - Banke upnice Adrie Airways imajo manj kot dva tedna časa, da se dogovorijo o predlagani konverziji terjatev v kapital družbe, pogajanja, od rezultata katerih je odvisna tudi državna pomoč v višini 50 milijonov evrov, pa doslej napredka niso prinesla.
Pred skoraj dvema mesecema je minister za promet Patrick Vlačič (desno) napovedal, da bo država Adrii Airways pomagala s 50 milijoni evrov, če bodo banke pristale na konverzijo dela terjatve v lastniški delež. Banke ideji menda niso naklonjene. Izračunale naj bi, da se tudi v primeru stečaja bolje poplačajo. Lastniki in vodstvo Adrie – direktor PDP Matej Golob Matzele ter izvršna direktorja Robert Vuga in Klemen Boštjančič – imajo za dogovor z bankami manj kot dva tedna časa. (Foto: Luka Cjuha/dokumentacija Dnevnika) Po naših informacijah predvsem največja banka NLB reševanju Adrie ni naklonjena. Banke namreč ne verjamejo, da bi po konverziji 37 milijonov evrov v kapital in kasnejši prodaji Adrie ta sredstva dobila povrnjena. Vodstvo Adrie včeraj za komentar ni bilo dosegljivo.
NLB, ki je največja upnica Adrie Airways, bi morala po načrtu prestrukturiranja v letalsko družbo konvertirati 27,6 milijona evrov, kar je med vsemi bankami upnicami daleč največ. V NLB naj bi bili v skrajnem primeru pripravljeni na konverzijo "razumnega zneska", torej precej nižjega. Tudi odločitev, da se za poplačilo bank nameni 19,5 milijona dokapitalizacijskih sredstev države, jim očitno ne vzbuja optimizma.
Če NLB na konverzijo ne bo pristala, finančne sanacije ne bo in bo najverjetneje sledil stečaj. Banka se pri tem menda sklicuje na upravo, upravni odbor in lastnike, a med slednjimi je največja država, ki je hkrati večinska lastnica Adrie. Po naših informacijah naj bi v NLB računali na boljše poplačilo v primeru stečaja družbe, saj imajo svoje terjatve neuradno zavarovane z dvema letaloma CRJ 900 in s poslovno stavbo na Brniku. Vrednost te je dejansko ocenjena na okoli 5 milijonov evrov, a bi se verjetno s propadom letalskega prevoznika, ki predstavlja 80 odstotkov prometa na brniškem letališču, znižala.
Pomisleke naj bi imele tudi druge banke upnice, a vse dejansko čakajo na odločitev NLB. Druga največja upnica Hypo banka naj bi po načrtu v lastništvo Adrie konvertirala 4,17 milijona evrov, kar je skoraj osemkrat manj kot NLB. Glede na zneske terjatev in njihovih konverzij omenjenima bankama sledijo še Abanka (3,55 milijona terjatve v lastniški delež), Unicredit (2,5 milijona) in Gorenjska banka (0,7 milijona evrov). Slednja naj bi bila prepričana o kakovosti svojih zavarovanj, po naših neuradnih podatkih pa ima svoj vložek zavarovan s terjatvami do bodočih mednarodnih prilivov.
Čeprav je pogoj za konverzijo terjatev bank sprejet rebalans državnega proračuna in v okviru tega zagotovljenih 50 milijonov evrov za Adrio, o katerem naj bi poslanci razpravljali v začetku septembra, pa morajo banke dogovor doseči najkasneje do 31. avgusta, ko bo potekala skupščina Adrie Airways. Če dogovora med bankami ne bo, bo družba verjetno primorana začeti insolvenčne postopke. V primeru, da bo dogovor dosežen, pa imajo tako banke kot država do konca septembra čas, da načrt uresničijo.
Za delničarje Laškega (pre)skromna ponudba?
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 05. 08. 2011 Stran: 9
Za delnico Pivovarne Laško prevzemnik KS Naložbe ponuja le devet evrov, in še to v svojih obveznicah. Po objavi prevzemne ponudbe delnica Pivovarne Laško izgubila 20 odstotkov vrednosti
Od 8. julija, ko je družba KS Naložbe objavila prevzemno namero za Pivovarno Laško, so njeni delničarji nestrpno pričakovali, ali, kdaj in pod kakšnimi pogoji bo sploh objavljena prevzemna ponudba. Včeraj zjutraj so v KS Naložbah vendarle obelodanili, da nameravajo 7668 delničarjem Pivovarne Laško za vsako njihovo delnico ponuditi devet obveznic KS Naložb (z oznako KSF1) v skupni nominalni vrednosti devet evrov. Letna obrestna mera na to obveznico, za katero jamči njen izdajatelj, drugega zavarovanja pa ni, bi bila aktualni šestmesečni Euribor (včeraj 1,812 odstotka) in 300 odstotnih točk pribitka. Včeraj bi torej letna obrestna mera na obveznice KSF1 (obresti bi se plačevale 1. junija in 1. decembra) predstavljala 4,812 odstotka v evrih, v nobenem primeru pa obrestna mera ne more preseči šest odstotkov.
Cilj KS Naložb je postati večinski lastnik Pivovarne Laško
Kako bodo delničarji Laškega glasovali ob prodaji Fructala
Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 29. 07. 2011 Stran: 4
Za odprodajo Fructala in drugih naložb mora v soboto glasovati več kot 75 odstotkov navzočih
Med večjimi delničarji Pivovarne Laško smo opravili anketo o sobotnem glasovanju o odprodaji Fructala. Od večjih delničarjev izrecno ni bil proti prodaji nobeden, nekateri niso želeli razkriti, kako bodo glasovali, pričakovati pa je nizko udeležbo.
Na sobotni skupščini Pivovarne Laško NLB in Banka Celje ne bosta glasovali, ker nimata glasovalnih pravic. Glede na izide ankete lahko pričakujemo nizko udeležbo, saj se, recimo, Infond Holdnig v stečaju in CPM v stečaju na skupščino nista prijavila, zaradi dopustov pa poznavalci ne pričakujejo niti navala manjših delničarjev. Hypo banka, drugi največji delničar, o svojem glasovanju ne želi govoriti, zagotavlja pa, da podpirajo napore za prestrukturiranje Pivovarne Laško. »Predloguprave Pivovarne Laško j e v skladu s sprej eto strategijo dezinvestiranja skupine Pivovarne Laško, zato ga bomo na sobotni skupščini podprli,« pravi Milana Lah. V Gorenjski banki pa: »Gorenjska banka bo podprla vse aktivnosti uprave, ki so usmerjene v prodaj o premoženja skupine Laško in so v skladu z zahtevami bank upnic po nujnem dezinvestiranju skupine.«
Nectar: Naše zmogljivosti v Srbiji so prezasedene
Igor Lah: V ozadju ni špekulacij
Medij: Delo Avtorji: Šoštarič Marjeta,N. G. Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva Datum: 09. 07. 2011
Stran: 3
Prevzem Pivovarne Laško Ljubljana - Objava namere finančne družbe KS Naložbe za prevzem delnic Pivovarne Laško, po kateri ciljni družbi v času trajanja prevzemnih postopkov ni dovoljeno izvajati korporativno pomembnih zadev, lahko precej zaplete poslovanje pivovarjev. Kljub zatrjevanju Igorja Laha, ki stoji za nameravanim prevzemom, da v ozadju ni nobenih špekulativnih namenov z nepremičninskimi posli ali onemogočanje poslovanja Pivovarne Laško, o tem mnogi dvomijo.
Iz družbe KS Naložbe zagotavljajo, da bo ta po pridobitvi dovoljenja agencije objavila prevzemno ponudbo hkrati s ponudbenim dokumentom oziroma prospektom. Ta bo, pravijo, javno dostopen in bo vseboval vse podatke, ki so potrebni, da se bodo lastniki delnic lahko odločili o sprejetju prevzemne ponudbe, in dodajajo, da bo vseboval tudi namene KS Naložb glede prihodnjega poslovanja skupine Pivovarne Laško in strateški načrt njenega razvoja. Ker po zakonu o prevzemih Pivovarna Laško med trajanjem prevzemnih postopkov do objave izida ponudbe ne sme sklepati poslov zunaj rednega poslovanja, bi to posledično tudi onemogočilo odprodajo premoženja. Laščani pa morajo, da bi se izognili insolventnosti, čim prej prodati deleže poslovno nepotrebnega premoženja, med katerega sodi 23,34-odstotni delež Mercatorja, časopisna družba Delo in ajdovski Fructal.
Agrokorjevci v Mercatorju
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 23. 06. 2011 Stran: 9
Kljub manj kot četrtinski prisotnosti kapitala so bili na včerajšnji skupščini delničarjev Mercatorja izglasovani vsi predlagani sklepi. Vodstvo Mercatorja včerajšnjih pogovorov s predstavniki Agrokorja (še) ni želelo komentirati
Pet bank lastnic Mercatorja (NLB z Banko Celje, Nova KBM, Abanka Vipa in Gorenjska banka), ki imajo okrog 23 odstotkov delnic, na včerajšnji skupščini delničarjev Mercatorja zaradi sklepa urada za varstvo konkurence ni imelo glasovalnih pravic. Družbe skupine Pivovarne Laško (Pivovarna Union, Pivovarna Laško, Radenska), ki imajo podoben lastniški delež, pa se skupščine niso udeležile. Prejšnji teden so Laščani z nekaterimi lastniki Mercatorja podpisali sporazum o prodaji večinskega deleža in bi lahko po njihovem mnenju glasovanje na včerajšnji skupščini Mercatorja pomenilo izvrševanje koncentracije. Tako se je včerajšnje skupščine udeležilo le 23,45 odstotka Mercatorjevega kapitala z glasovalno pravico, vsi sklepi (tudi razrešnici upravi in nadzornemu svetu, delitev bilančnega dobička in imenovanje KPMG Slovenija za revizorja za letošnje poslovno leto) pa so bili sprejeti z več kot 99-odstotno večino oddanih glasov.
Osem evrov dividende
Društvo MDS podpira in pozdravlja oblikovanje večinskega paketa za transparentno prodajo Mercatorja
Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je že v oddaji ODMEVI dne 31. marca 2011 pozval tako Skupino Pivovarno Laško, kot vse banke upnice, da oblikujejo sporazum, katerega podpis se je dogodil včeraj.
Ljubljana, 15.06.2011
Po večkratnih neuspešnih poskusih prodaje Mercatorja, bomo tokrat, če gre verjeti podpisnikom sporazuma, zares prodali več kot polovico našega največjega trgovca. K sporazumu so pristopili skupina Laško, ki ima v lasti dobrih 23 odstotkov Mercatorja, ter skladi in konzorcij bank, med njimi NLB, NKBM, Abanka, Gorenjska banka in Hypo, skupaj v višini 27 odstotkov. Če so banke s sporazumom zadovoljne, pa tega ni mogoče reči za Pivovarno Laško. Ta je zaradi visoke zadolženosti prisiljena prodati svojo najpomembnejšo naložbo. Kar polovica proizvodov skupine Laško se namreč vsak dan znajde na policah Mercatorja. Laško, ki bi do konca junija moralo vrniti večino od 450 milijonov evrov bančnih posojil, zdaj računa na reprogram.
Del magnetograma prispevka iz ODMEVOV dne 15.06.2011 ob 22.00 uri TV SLO1 za ogled celotnega prispevka pritisni na sliko ali TUKAJ.
BOBOVNIK: Prav, gospa Selškova. Gospod Stankovič, vi ste za Agrokor trdili, da ni resen kupec. Kako lahko to trdite? Ne boste jutri tega trdili za Lidl recimo ali pa Carrefour, ali pa za kateregakoli drugega kupca?
STANKOVIČ: Glejte, kmalu po moji izjavi, da Agrokor ni resen kupec, se je izkazalo, da njegova bilanca ni briljantna, da njegov namen je bil dejansko prevzeti Mercator po neki ceni in potem izčrpavati skupino Mercator.
Sava z glasovalnimi pravicami v Gorenjski banki, vendar ji grozi globa
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 20. 05. 2011 Stran: 26
Ljubljana - Urad za varstvo konkurence (UVK) je Savi le dva dni pred včerajšnjo skupščino Gorenjske banke vrnil glasovalne pravice v tej banki. Kot smo razkrili v Dnevniku, je zdaj že nekdanji direktor UVK Jani Soršak konec januarja Savi vzel glasovalne pravice v Gorenjski banki, saj Sava ni nikoli priglasila koncentracije in objavila ponudbe za prevzem, čeprav je kot 49,8odstotna lastnica izvrševala koncentracijo v Gorenjski banki.
Urad je Savi sicer vrnil glasovalne pravice, toda obetajo se ji novi postopki. Ker so v UVK pod vodstvom Damjana Martmčiča ugotovili, da je Sava v Gorenjski banki izvrševala koncentracijo, čeprav je ni priglasila, bodo zdaj uvedli tudi prekrškovni postopek. Savi tako zaradi nepriglašene koncentracije grozi kazen v višini do deset odstotkov letnih prihodkov.
Delnica Save ostaja varna
Medij: Gorenjski glas Avtorji: Šubic Simon Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ekonomija Datum: 17. 05. 2011 Stran: 7
Kranj - Uprava kranjske Save je na zahtevo družbenikov Kapitalske družbe, Slovenske odškodninske družbe in Društva Mali delničarji razširila dnevni red junijske skupščine delničarjev tudi s točkama o zamenjavi člana nadzornega sveta Tomaža Toplaka z Boštjanom Udovičem in imenovanju posebnega revizorja, ki naj preveri vodenje posameznih poslov Save v preteklih petih letih. Na kritike o nevarnosti skokovitega padca vrednosti delnice Save od oktobra lani do danes pa odgovarjajo: "Delnica Save ostaja varna in obetavna naložba."
Kot pojasnjujejo, se trendi padanja vrednosti finančnih sredstev na kapitalskih trgih še ne obračajo navzgor, kar ob nizkem obsegu prometa na borzi znižuje tržne vrednosti delnic podjetij. Trgovanje z delnico Sava v teh razmerah že dlje časa poteka na cenovnih ravneh, ki so znatno tako pod knjigovodsko kot tudi pod ocenjeno vrednostjo družbe. "V letu 2011 odvisne družbe Poslovne skupine Sava poslujejo zelo uspešno in presegajo načrte. Pričakovanja presegata obe največji Savini dejavnosti, tako Gumarstvo kot Turizem. Dobro poslujeta tudi pridruženi družbi, Gorenjska banka in Abanka Vipa," dodajajo.
