Gorenjska banka
Šest novih nadzornikov in višja dividenda
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan,U. E. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 31. 03. 2012 Stran: 9
Po četrtkovem odstopu celotne uprave Mercatorja pod vodstvom Žige Debeljaka je bilo na včerajšnji skupščini delničarjev že imenovanih šest povsem novih nadzornikov
Članici uprave Pivovarne Laško Marjeta Zevnik in Mirjam Hočevar, Rok Rozman (prokurist v Unicreditu Slovenija), Boris Galič (Allianz Zagreb), Zdenko Podlesnik (iz kroga družb NFD) in dr. Matej Lahovnik so bili na včerajšnji skupščini delničarjev Mercatorja - dan po odstopu celotne Mercatorjeve uprave - imenovani za nove nadzornike s strani kapitala. Ob njih bodo v nadzornem svetu po novem namesto šestih le še trije predstavniki zaposlenih. Skupščine se je sicer smelo udeležiti le 73,38 odstotka kapitala, saj NLB z Banko Celje, Nova KBM, Abanka Vipa, Gorenjska banka in Banka Koper še zaradi predlanske odločbe ATVP niso imele glasovalnih pravic, skupščine pa so se udeležili imetniki 66,69 odstotka delnic z glasovalno pravico. Na skupščini je krog lastnikov okrog Pivovarne Laško, banke Unicredit in družb NFD obvladoval tri četrtine prisotnih glasov, zato je Rajko Stankovič iz društva Mali delničarji Slovenije menil, da bi te družbe morale zaradi domnevnega usklajenega delovanja na skupščini podati tudi prevzemno ponudbo za Mercator.
Višja dividenda, uprava brez odpravnin
Druga pomembnejša točka včerajšnje skupščine pa je bila, da se med delničarje namesto s strani uprave v odstopu in prejšnjega nadzornega sveta predlaganih 4,5 evra bruto dividende na delnico (prvotni predlog je bil celo zgolj tri evre) na predlog družb skupine Pivovarne Laško nameni šest evrov bruto dividende na delnico ali 22,6 od skupno 28,8 milijona evrov bilančnega dobička. Uprava Mercatorja pod vodstvom Žige Debeljaka predlogu ni ugovarjala; je pa svoj ponujeni odstop že predtem pojasnila z besedami, da se je zgodil po tehtnem premisleku, ker se je očitno omajalo zaupanje nekaterih večjih lastnikov do te uprave. Čas odstopa pa po Debeljakovih besedah naj ne bi bil povezan s samo včerajšnjo skupščino delničarjev, ampak so čakali, da se zaključi prejšnji krog prodaje večinskega deleža Mercatorja članov konzorcija. Upravi, ker je odstopila, tako Debeljak, niti ne pripadajo odpravnine, imajo pa v skladu s svojimi pogodbami o zaposlitvi šestmesečni odpovedni rok, ki pa so ga v korist družbe tudi pripravljeni skrajšati. Predstavniki lastnikov na skupščini, tudi novi nadzorniki Mercatorja s strani Pivovarne Laško in Unicredita, so bili različnih mnenj o nujnosti čimprejšnjega sklica seje novega nadzornega sveta, a verjetno se bo nekoliko počakalo tudi zaradi iskanja primernih kandidatov za vodenje ene največjih slovenskih gospodarskih družb.
Revizija zaradi prevzemne namere
Ruleta se je ustavila
Medij: Vestnik Murska Sobota Avtorji: Votek J. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 22. 03. 2012 Stran: 4
Ruleta s stavami mariborske nadškofije seje končno ustavila. Padla zadnja stava, s katero so si skušali priigrati vsaj nekaj ugleda med malimi ljudmi. Da poenostavimo, Zvon ena, ki so si ga prizadevali ohraniti pri življenju, je v stečaju, prav tako škofijsko gospodarstvo Rast. Zvon ena je bil pomemben, saj bi z njegovim životarjenjem podaljševali upanje malim delničarjem, da le niso izgubili svojih vložkov v tem skladu. Žal seje izšlo tako kot z vsem preostalim nadškofijskim premoženjem. Ne samo delničarji, izgubile so tudi novonastale škofije, ki jim je bil po delitveni bilanci zagotovljen del premoženja, ki naj bi ga uporabile za začetek in nemoteno delovanje. Soboška škofija naj bi po delitveni bilanci dobila petino premoženja. Edino, kar je morda ta hip dobro je to, da ji ne bo treba odplačevati petine dolga.
Finančna luknja velika okrog 900 milijonov evrov, pa le ni tako nedolžna stvar, kot se na pogled zdi. Res je, najprej so izgubili tisti, ki so omogočili začetek te velike igre. To so mali vlagatelji, ki so vložili svoje certifikate, pozneje, med največjim razcvetom liberalnega finančnega fundamentalizma, pa tudi svoje prihranke. Vse to v veri, da bo institucija omejila delovanje finančnih lakomnikov. Začetki so bili obetavni, saj so naložbe razpršili v dobro stoječa podjetja, ki so to še danes in imajo še vedno visoko ceno na trgu. Žal seje vzporedno s tem začel napihovati balon, ki ni poznal etičnih pregrad in mej. Se še spomnite trde pornografije na T-2 za ceno komercialnega uspeha na trgu. Če seje našel kdo v njihovih vrstah, kije opomnil na nevarno igro establišmenta s Krašovcem na čelu, je doživel osebno diskreditacijo in medijski Unč na najbolj podel in nizkoten način. Šele zdaj je jasno, da medijska afera o zasebnem življenju nekega duhovnika pred petimi leti, ni bila plod domišljije neke pobožne gospe iz nekega gorenjskega kraja, ampak je bila ta gospa dobro podučena, kako bo odmerjala informacije o spornem duhovniku. Podobnih prijemov so se posluževali tudi pozneje.
Janko Kastelic: Čas za dogovor z bankami le še do sestave bilanc
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 02. 2012 Stran: 18
Ljubljana - Predsednik uprave Finetola Janko Kastelic je včeraj posredno potrdil naše poročanje, da bo brez dogovora z bankami o odpisu ali pretvorbi dela posojil v kapital Finetol končal v insolvenčnih postopkih. »Z bankami upnicami se še vedno dogovarjamo o prestrukturiranju dolgov družbe, vendar dokončnega dogovora še ni. Do zaključka dogovorov mora priti v najkrajšem času, še preden bomo dokončno sestavili računovodske izkaze za preteklo leto,« je za Dnevnik povedal Kastelic in tako nakazal, da bo Finetol brez uspešnega dogovora leto 2010 zaključil z negativnim kapitalom.
Naših informacij, da so bankam ponudili možnost prostovoljne poravnave, Kastelic ni želel komentirati, saj naj bi bila vsebina načrta finančnega prestrukturiranja za zdaj še poslovna skrivnost. Skop s pojasnili je bil tudi vodja financ v družbi Maksima Invest Matija Kolar, sicer tudi predsednik nadzornega sveta Finetola. »Družba Maksima Invest je že dlje časa v postopku prestrukturiranja svojih dolgov do večjih upnikov. Dokler pogajanja niso zaključena s podpisom dogovora oziroma pogodbe, pa ne moremo v zvezi s tem ničesar komentirati,« je bil kratek Kolar.
Gorenjska banka stopila na zavoro pri združevanju z Abanko
Medij: Dnevnik Avtorji: Vesna Vuković, Suzana Rankov Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 18. 02. 2012 Stran: 22
Ljubljana - Medtem ko so nadzorniki Abanke Vipe ta teden upravi dali soglasje za izvajanje projekta povezovanja Abanke in Gorenjske banke, pa so nadzorniki Gorenjske banke zahtevali dodatne analize. Dileme imajo zaradi vprašanja, ali bo združena banka dovolj kapitalsko trdna, trdijo naši viri. Abanka si je namreč z rekordno izgubo v lanskem letu, ki je znašala skoraj 120 milijonov evrov, krepko poslabšala kapitalsko ustreznost. Gorenjska banka pod vodstvom Gorazda Trčka si je vzela čas za temeljit premislek o projektu nastajanja druge največje bančne skupine v Sloveniji.
Po naših informacijah so nadzorniki Gorenjske banke na četrtkovi seji obravnavali informacijo o sinergijskih učinkih kapitalskega povezovanja z Abanko. Ob tem so na mizo dobili analizo obeh bank in njunega položaja na trgu. Ta je pokazala, da imata banki na domačem trgu dober položaj in bi se z združitvijo dopolnjevali, pomembne sinergijske učinke pa bi lahko dosegli tudi pri stroškovni učinkovitosti. Toda zatakne se pri kapitalski ustreznosti. Zaradi visoke izgube, ki jo je Abanka zabeležila v lanskem letu, so v Gorenjski banki namreč ocenili, da je kapitalska ustreznost Abanke močno padla in da je tik nad zakonskimi zahtevami. Tudi če bi se banki združili, se kapitalska ustreznost ne bi bistveno izboljšala, se bojijo v Gorenjski banki. Njeni presežki kapitala namreč ne bi zadostovali za to, da bi združena banka imela trdno kapitalsko osnovo za prihodnje delovanje. Zato v Gorenjski banki ocenjujejo, da bi morali še pred morebitno združitvijo opredeliti tudi vire za dokapitalizacijo in kdo bi lahko bili partnerji, ki bi bili pripravljeni pristopiti h dokapitalizaciji Abanke ali združene banke.
Nadzorniki Gorenjske banke so tako zahtevali, da se pred odločitvijo o nadaljnjih postopkih pripravi bolj poglobljena analiza, da "ne bi po združitvi ugotovili, da je bila storjena napaka in smo dobili eno slabo banko", je dejal naš vir, ki je želel ostati neimenovan. Poslovanje Gorenjske banke je sicer za zdaj solidno, toda tudi ta banka ima probleme v portfelju in v celotnem bančnem sistemu se obeta nadaljnje zaostrovanje poslovanja.
Agrokor umika ponudbo za nakup Mercatorja
Medij: SIOL.NET Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 02. 2012 Stran: splet 22.03
Agrokor, ki se že več mesecev poteguje za nakup 52,1-odstotnega deleža Mercatorja v lasti konzorcija prodajalcev, bank in družb iz skupine Pivovarne Laško, se je odločil umakniti svojo ponudbo.
Kot so nocoj sporočili iz Agrokorja, so se za to odločili, ker se doslej s prodajalci niso uspeli nič dogovoriti. V Agrokorju podrobnosti ne pojasnjujejo, so pa v sporočilu zapisali, da "jih je dolgotrajnost postopka pripeljala do zaključka, da bi lahko celoten proces trajal še zelo dolgo in da jim možnost uresničitve transakcije pod zadovoljivimi pogoji ni zagotovljena".
V hrvaški družbi tudi menijo, da bi bilo nadaljevanje procesa odkupa delnic od konzorcija lahko škodljivo za samo družbo, kot tudi za Mercator, zato so sprejeli odločitev, da umaknejo svojo ponudbo. Agrokor je sicer pogodbo o ekskluzivnosti pogajanj s konzorcijem prodajalcev preklical že v torek, zakaj so to sporočili javnosti šele danes zvečer, pa v sporočilu niso navedli.
Proces prodaje že nekaj časa "blokiran"
Proces prodaje več kot polovice Mercatorja hrvaškemu koncernu, ki se je bolj resno začel lani poleti, je že nekaj časa "blokiran", saj se za prodajo še ni izrekla največja slovenska banka NLB. Ta ima v lasti nekaj manj kot 11-odstotni delež Mercatorja. Nadzorni svet Nove Ljubljanske banke (NLB) namreč po odstopu predsednika uprave banke Boža Jašoviča ter odstopih in nesoglasju med samimi nadzorniki glede prodaje, odločitve kaj narediti z deležem Mercatorja, še ni sprejel. Po neuradnih informacijah, ki jih ima STA, naj bi bila nova seja nadzornikov NLB prihodnji teden.
Prodajo podprli vsi prodajalci, z izjemo NLB
Konzorcij prodajalcev sicer po pogodbi skupaj prodaja delnice Mercatorja, prodajo pa so doslej podprli vsi prodajalci, z izjemo NLB. Zadnje so prodajo pretekli teden podprle družbe znotraj skupine Pivovarne Laško, ki imajo skoraj četrtino delnic Mercatorja. Poleg NLB in družb iz skupine Pivovarne Laško, so v prodajnem konzorciju še NKBM, Abanka, NFD Holding, Gorenjska banka, Banka Koper, Hypo banka in Banka Celje.
Prodajalci se ekskluzivno z Agrokorjem, ki je sicer edini izkazal interes za delnice Mercatorja, za posamezno delnico pa ponuja 221 evrov, pogajajo že več mesecev. Proti prodaji Mercatorja Agrokorju so se izrekli številni politiki pa tudi Mercatorjevi dobavitelji. Prodaji pa nasprotujejo tudi različne hrvaške organizacije potrošnikov in dobaviteljev. Te menijo, da bi bila prodaja Agrokorju, ki naj bil po njihovem na Hrvaškem znan kot "kronični neplačnik" dobaviteljev, slaba.
Uprava opozarjala, da se zna zgoditi, da prevzemne namere niso resne
Uprava Mercatorja, od katere so prodajalci želeli kooperativnost pri prodajnem postopku, je opozarjala, da se zna zgoditi, da prevzemne namere Agrokorja niso resne. Zato so sodelovanje pri prodajnem postopku hrvaški družbi, ki je največji konkurent Mercatorja v regiji, pogojevali z nekaterimi zaščitnimi ukrepi. Glede morebitne same prodaje pa so predstavili predloge za zaščito interesov družbe.
Prodajalcem je v pogajanjih z Agrokorjem sicer uspelo izpogajati nekaj Mercatorjevih predlogov za zaščito interesov družbe, vendar so v zadnjem osnutku pogodbe uspeli izpogajati le 20 milijonov evrov vredno pogodbeno kazen za kršitve zavez. Tu gre za vse zaveze, npr. tudi odpuščanja delavcev, zamenjavo dobaviteljev, selitev sedeža družbe, odprodajo delov družbe.... Mnogi so te zaveze ocenili kot neresne, saj pri prevzemu, vrednem več kot 850 milijonov evrov, tako nizka pogodbena kazen za kršitve ne pomeni nič. Ta bi morala - tako poznavalci - znašati vsaj 150 milijonov evrov.
Agrokor brez sredstev za nakup Mercatorja?
Podrobnosti, zakaj se je Agrokor odločil za umik iz pogajanj s konzorcijem prodajalcev, nam nocoj ni uspelo dobiti. Vendar naj bi bil Agrokor po mnenju poznavalcev tudi brez sredstev za nakup Mercatorja, kar je pred tedni javno dejal tudi kmetijski minister v odhajanju Dejan Židan. Glede na ponudbo bi potreboval več kot 850 milijonov evrov, kar naj bi Agrokor, kot trdijo v hrvaški družbi, zbral s pomočjo partnerjev. K nakupu Mercatorja naj bi ga spodbujala predvsem ameriška banka J.P. Morgan in Unicredit, ki veljata za Agrokorjeva velika upnika. Glede na to, da je Agrokor družba v večinski lasti najbogatejšega Hrvata Ivice Todorića, je težko priti do natančnih podatkov o finančnem položaju in dolgovih družbe, po pisanju različnih medijev pa naj bi imel Agrokor precej dolgov. To pa pomeni tudi manjšo možnost nadaljnjega zadolževanja. Poleg tega pa Agrokorju "na vratu leži" tudi več kot 100 milijonov evrov vredna odločba hrvaške agencije za trg vrednostnih papirjev (Hanfa).
Akrokor pri nakupu podjetja Belje kršil zakonodajo?
Ta je Agrokorju ukazala objavo prevzemne ponudbe za prehrambeno podjetje Belje. Agrokor je namreč po ocenah Hanfe odkupil večino delnic Belja, malim delničarjem pa ni dal možnosti prodaje, kar je v nasprotju s hrvaško zakonodajo. Na to se je sicer Agrokor pritožil, vendar v Hanfi pravijo, da imajo dovolj dokazov, da je Agrokor kršil zakonodajo, zato bodo pri svoji odločbi vztrajali.
Agrokor naj bi kmalu, po nekaterih informacijah celo prihodnji mesec, moral odplačati tudi skoraj 200 milijonov evrov vredno posojilo Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD), ki ga je vzel pred leti. EBRD je takrat za posojilo dobila več kot osemodstotni delež Agrokorja, ki ga bo moral ta na podlagi pogodbe odkupiti nazaj.
Ribnikar kot prvi nadzornik Triglava neformalno ovira prevzem Skupne
Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 12. 2011 Stran: 21
Ljubljana - Nadzorniki Zavarovalnice Triglav bodo na današnji seji po enem mesecu ponovno odločali o soglasju za prevzem Skupne pokojninske družbe. Pričakovati je, da bo uprava Skupne z Aljošo Uršičem na čelu Triglavov prevzem Skupne poskušala preprečiti, Uršičev ključni adut pa je predsednik nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav Anton Ribnikar, sicer tudi nadzornik Skupne.
Zavarovalnica Triglav si že nekaj mesecev prizadeva razrešiti lastniška razmerja v Skupni, saj ji tretjinski lastniški delež zgolj najeda kapital, hkrati pa ne more izkoriščati sinergijskih učinkov. Kot največja (30,14odstotna) lastnica z izjemo dveh predstavnikov v kar 11-članskem nadzornem svetu (šest je predstavnikov kapitala, pet pa zavarovancev) nima nobenega vpliva na njeno upravljanje. Pred meseci sta se Triglav in Nova Ljubljanska banka, ki je z 28,13-odstotnim deležem druga največja lastnica Skupne, dogovorili, da bosta naročili vsaka svojo cenitev in se potem dogovorili, kdo bo komu prodal svoj delež. Toda NLB svojega deleža Skupne ne želi niti prodati niti v tem trenutku ne more odkupiti Triglavovega deleža. Zato so se v Triglavu odločili, da bodo mimo NLB poskušali povečati svoj delež nad 50 odstotkov. Po neuradnih informacijah so se z Gorenjsko banko načeloma že dogovorili, da bi jim prodala svoj 26-odstotni delež Skupne, sočasno pa bi Gorenjska banka od Triglava odkupila njen 3,33-odstotni delež Kolektorja Group. Vrednost posla je ocenjena na okoli tri milijone evrov. Če bi Triglavu uspelo delež povečati nad polovico, bi NLB sicer ohranila kontrolni paket delnic, kar bi Triglavu onemogočalo sprejeti statutarne spremembe. Toda sredi prihodnjega leta se izteče mandat večini sedanjih nadzornikov, tako da bo Triglavlahko prevzel vsaj upravljanje Skupne.
Podaljšan rok za oddajo nezavezujočih ponudb
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 10. 2011 Stran: 9
ING naj bi rok za oddajo nezavezujočih ponudb za Mercator s 5. oktobra podaljšala na 17. oktober
Londonska investicijska banka ING, ki je svetovalec pri prodaji večinskega deleža (50,03 odstotka) Mercatorja, naj bi rok za oddajo nezavezujočih ponudb s 5. oktobra podaljšala na 17. oktober. Vinesh Karia iz ING nam v zvezi s prodajnim postopkom za Mercator ni mogel komentirati ničesar, niti tega, ali so dejansko prestavili rok za ponudbe. Hrvaški Poslovni dnevnik pa poroča, da naj bi poleg hrvaškega Agrokorja imeli interes za oddajo ponudb predvsem predstavniki skladov, kot so Mid Europa (ta je v preteklosti tudi opravil skrbni pregled Mercatorja), Warburg Pincus in TPG. Hrvaški medij še poroča, da naj bi Agrokor imel za morebitni prevzem Mercatorja zagotovljenih 700 milijonov evrov (186 evrov za posamično delnico Mercatorja) sindiciranega posojila pri evropskih bankah Erste, Raiffeisen, Deutsche Bank, Societe Generale, Intesa Sanpaolo, UniCredit, Mediobanca in UBS.
Mercator Delhaizu, Tescu, Carrefourju?
Medij: 7 dni Avtorji: Toplak Damjan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 28. 09. 2011 Stran: 8
Tokrat naj bi bil največji slovenski trgovec Mercator zaradi finančnih težav bank, ki so ob družbah Pivovarne Laško njegove največje lastnice, prodan.
Nezavezujoče ponudbe za Mercator bo treba oddati do 5. oktobra, špekulira pa se, da naj bi se ob nekaterih tujih zasebnih skladih lahko za večinski lastniški delež največjega slovenskega trgovca ogrevali še v hrvaškem Agrokorju, morda pa tudi v belgijskem Delhaizu, morda celo v britanskem Tescu ali francoskem Carrefourju, ki sta celo med največjimi trgovskimi podjetji na svetu, a na Mercatorjevih trgih še nista prisotna.
Pivovarna Laško KS Naložbam ali vendarle velikim svetovnim pivovarjem?
Prav tako se je že v preteklosti omenjalo interesente za nakup večinskega deleža Pivovarne Laško. Med drugim tudi nizozemski Heineken, danski Carlsberg. Pred dnevi je tako prišla v javnost informacija, da naj bi bil naprodaj 64-odstotni lastniški delež Pivovarne Laško, ki je trenutno v lasti bank NLB z Banko Celje, Hypo banke, Probanke, Gorenjske banke, Abanke Vipa, Banke Koper, Nove KBM ter vzajemnega sklada NFD 1. V veliki meri se bodo zdaj prodajale pred leti zaplenjene delnice Infond Holdinga, ki je bil v lasti zakoncev Boška in Anice Šrot, ter so mu banke zaradi nevračanja posojil zaplenile delnice (Pivovarne Laško in Mercatorja), s katerimi so bila posojila Infond Holdinga tudi zavarovana. Kasneje bo verjetno sledil prevzem Pivovarne Laško, ko bo predvidoma tudi ostalim delničarjem ponujena ista cena, saj laška družba kot kotirajoča na Ljubljanski borzi zapade pod prevzemno zakonodajo. Sicer pa trenutno že poteka prevzem s strani družbe KS Naložbe, katere največji lastnik je drugi najbogatejši Slovenec Igor Lah, ki za 1 delnico Pivovarne Laško ponuja 9 obveznic KS Naložb v nominalni vrednosti g evrov. Omenjeni konzorcijski prodajalci so aktualno prevzemno ponudbo KS Naložb, ki poteče 30. septembra, že zavrnili kot (pre)nizko in premalo opredeljujočo glede prihodnje strategije družb Pivovarne Laško.
Rešitev Adrie v rokah zaposlenih
Medij: Gorenjski glas Avtorji: Bogataj Boštjan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ekonomija Datum: 23. 09. 2011 Stran: 7
Vlada in banke so potrdile finančno prestrukturiranje Adrie Airways, v teh dneh pa morajo novo kolektivno pogodbo sprejeti še zaposleni.
Zg. Brnik - Časa za rešitev Adrie Airways je še zelo malo. Predvsem tuji upniki konec meseca pričakujejo prva poplačila večmilijonskih dolgov, brez dogovora vodstva s sindikati oziroma zaposlenimi pa bo slovenski nacionalni letalski prevoznik ostal na tleh. Skupščina delničarjev je v sredo soglasno sprejela sklep o dokapitalizaciji s stvarnimi vložki bank v višini skoraj dvajset milijonov evrov in denarnim vložkom države v višini skoraj petdeset milijonov evrov. Dokapitalizacija bo uspešna le ob sklenitvi nove kolektivne pogodbe s hišnimi sindikati.
"Pogajanja so intenzivna in konstruktivna, vendar je časa za dogovor zelo malo. Ne verjamem, da bomo Adrio na koncu pokopali zaposleni sami," o pogajanjih pravi izvršni direktor Robert Vuga. Zaposleni naj bi se o novi kolektivni pogodbi odločali referendumsko, vendar časa za to ni. Usklajevanja morajo biti končana zelo hitro, morda danes ali v začetku prihodnjega tedna. Znano je, da želi vodstvo ukiniti nerentabilne linije, zmanjšati število zaposlenih za približno petino in za enak odstotek zmanjšati plače. Poudarjajo, da ne gre za nižanje osnovnih plač, am-Foto: Gorazd Kavčič pak dodatkov, hkrati naj bi zaposleni, ki bodo ostali v družbi, lahko prejemali enake ali podobne dohodke, vendar bodo morali za to delati bistveno več.
Banke prodajajo Pivovarno Laško
Medij: Večer Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 09. 2011 Stran: 10
Skupno naj bi bilo naprodaj 64 odstotkov Pivovarne
Banke, ki so leta 2009 zaplenile delnice Bošku Šrotu, in nekateri manjši lastniki Pivovarne Laško so po pisanju včerajšnjih Financ podpisali sporazum o prodaji skupine Pivovarna Laško. Skupno naj bi bilo naprodaj dobrih 64 odstotkov Laškega.
Svoje deleže v Pivovarni Laško prodajajo Nova Ljubljanska banka (NLB), Hypo banka, Probanka, Gorenjska banka, Abanka, Banka Celje, Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) in vzajemni sklad NFD 1. Probanka in Banka Koper bosta sporazum podpisali v prihodnjih dneh, ker sta že prej imeli svojega svetovalca za prodajo, navaja časnik.
V NLB so sicer včeraj povedali, da sporazuma o prodaji Pivovarne Laško še niso podpisali, si pa za to prizadevajo. Delež v Laškem namreč želijo prodati, saj gre za kapitalski delež, ki ne sodi v osnovno dejavnost banke.
