Gorenjska banka

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika,Ugovšek Jure Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 23. 10. 2012 Stran: 4

Od 27. oktobra morajo banke poplačevati upnike na podlagi nove listine, to je izvršnice

Listina, ki upnikom zagotavlja nepreklicno poplačilo z dolžnikovih bančnih računov - če in ko denar na teh računih bo - bo polno zaživela 27. oktobra. S tem datumom namreč banke lahko začnejo »unovčevati« izvršnice, ki jih predložijo upniki. Ali podjetja sploh izdajajo izvršnice? Bo ta novi instrument res izboljšal plačilno disciplino in likvidnost ali ne, ker v sistemu ni denarja?

Izvršnico je kot listino, s katero se dolžnik zaveže upniku plačati določen denarni znesek, uzakonil konec julija noveliran zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1). Podjetja in tudi državne ustanove torej izvrsnice že lahko izdajajo svojim poslovnim partnerjem in dobaviteljem - zadnji pa bodo lahko od 27. oktobra oziroma od prihodnjega tedna (zaradikonca tedna) izvrsnice začeli unovčevati na dolžnikovi banki, če bo ta s plačilom zamujal.

Sploh kdo že izdaja izvršnico?

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 10. 2012

Ljubljana - Delničarji Abanke Vipe z Zavarovalnico Triglav, Gorenjsko banko in Savo na čelu bodo 19. novembra znova odločali o dokapitalizaciji banke. Tokrat bo uprava pod vodstvom Jožeta Leniča iskala soglasje delničarjev za do 90-milijonsko dokapitalizacijo, ceno dokapitalizacijske delnice pa so znižali s sedem na 4,2 evra.

Pogojevanj pri vplačilu dokapitalizacijskih delnic, ki sta jih v prvem poskusu dokapitalizacije uporabljali zlasti Zavarovalnica Triglav in Gorenjska banka, uprava Abanke pod vodstvom Jožeta Leniča tokrat ne bo dovolila. (Foto: Tomaž Zajelšnik)

Uprava Abanke pa je določila tudi minimalni prag uspešnosti, ki bo znašal 50 milijonov evrov. V drugem poskusu dokapitalizacije bodo imeli zlasti večji lastniki sicer veliko manj možnosti za taktiziranje. V prvem krogu dokapitalizacije bodo tudi tokrat lahko sodelovali le obstoječi delničarji, vendar pa se je uprava banke odločila, da v drugem krogu izključi prednostno pravico dosedanjih lastnikov za nakup delnic. Če bi torej tudi tokrat večji lastniki taktizirali in se za sodelovanje odločali šele v drugem krogu, bi s tem prevzeli tudi tveganje, da bo njihov lastniški delež zvodenel na le nekaj odstotkov. V primeru, da bi celotno izdajo novih delnic kupil zunanji investitor, bi namreč ta postal kar 74,8-odstotni lastnik banke. S tem bi dobil tudi možnost samostojnega odločanja o vseh statutarnih spremembah, medtem ko bi imel Triglav v lasti le še dobrih šest odstotkov delnic.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matajž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 06. 10. 2012 Stran: 9

Ljubljana - Novogoriška Vipa Holding, ki ima še vedno več kot 11.500 malih delničarjev, bo očitno že v kratkem končala v likvidaciji, s tem pa se bo delničarjem in upnikom tudi bistveno omejila možnost nadzora nad poslovanjem družbe. Za družbe v likvidaciji namreč veljajo bistveno manj stroga pravila poročanja, vendar pa to po trditvah direktorja družbe Milana Gombača naj ne bi bil razlog za likvidacijo holdinga.

Skupščina, na kateri bodo delničarji odločali o likvidaciji, je sklicana za 6. november, ključno besedo pri tem pa bo imela 80-odstotna lastnica Vipe Holdinga, družba Vipa pod vodstvom Boruta Kuharica. »Za likvidacijo smo se odločili, ker praktično ne poslujemo več. Vipa Holding nima več nobenega zaposlenega, prav tako pa ne more pričakovati niti nekih večjih dividendnih prilivov,« je za Dnevnik povedal Gombač.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Polanič Matjaž Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 26. 09. 2012 Stran: 8

Državni sekretar Dejan Krušec je od uprave banke zahteval podatke o komitentih, kar je nezakonito

Ljubljana - Bančna tajnost, načela korporativnega upravljanja in ne nazadnje zakon o gospodarskih družbah za ministrstvo za finance pod vodstvom Janeza Šušteršiča in njegove uslužbence očitno ne veljajo več. Državni sekretar na ministrstvu za finance Dejan Krušec je namreč po naših zanesljivih informacijah od uprave Abanke pod vodstvom Jožeta Leniča pred dnevi zahteval celo podatke o posojilih in depozitih njenih komitentov, kar bi lahko predstavljalo resno kršitev zakona o bančništvu. Ta namreč upravi ali nadzornemu svetu banke strogo prepoveduje razkrivanje kakršnih koli podatkov o njenih komitentih, še zlasti pa podatkov o posameznikovih posojilih in depozitih.

Da so od Abanke zahtevali podatke o kreditni izpostavljenosti in obsegu varčevalnih vlog po posameznih komitentih, priznavajo tudi na ministrstvu. To opravičujejo s tem, da je njihova primarna naloga skrb za stabilnost finančnega sistema. Na kakšni pravni podlagi so od banke sploh lahko zahtevali te podatke, na ministrstvu niso jasno pojasnili. Povedali so nam le, da so vlade držav članic evra junija in oktobra lani dale zaveze glede pomoči sistemsko pomembnim bankam. »Zaveze med drugim opredeljujejo, da če dokapitalizacija bank s strani lastnikov ne bi bila izpeljana, bi morala v sistemsko pomembne banke vstopiti neposredno Republika Slovenija,« pravijo na ministrstvu. Hkrati s podatki o bančnih komitentih je po naših informacijah Krušec zahteval tudi, da Abanka za skrbni pregled poslovanja brez konkurenčnega postopka izbere družbo European Resolution Capital (ERC), ki je že naredila skrbni pregled NLB in ki ga opravlja tudi v Novi KBM, kar so včeraj na ministrstvu zanikali. Komentar Banke Slovenije glede zahteve ministrstva po razkritju občudjivih podatkov bomo poskušali pridobiti danes. Čeprav na ministrstvu trdijo, da so s svojimi ukrepi želeli preprečiti potencialne negativne učinke na proračun, pa s svojimi dejanji dejansko onemogočajo, da bi dokapitalizacijo Abanke izpeljali sedanji lastniki. Že na tajnem sestanku na ministrstvu, ki so se ga po neuspešni dokapitalizaciji udeležili predsedniki uprav Zavarovalnice Triglav, Abanke, Gorenjske banke in Save, so razkrili svoje karte. Krušec je namreč lastnikom napovedal, da bo država prevzela popoln lastniški nadzor nad Abanko, četudi bi njeni lastniki v banko vplačali 50 milijonov evrov dodatnega kapitala.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 12. 09. 2012 Stran: 8

Ljubljana - Ceno neodločnosti največjih lastnikov Abanke Vipe bodo, tako kaže, plačali komitenti tretje največje slovenske banke. Rok za vplačilo dokapitalizacijskih delnic Abanke po ceni sedem evrov za delnico se izteče danes ob 15. uri, še včeraj zvečer pa po naših informacijah novih delnic brezpogojno ni vplačal noben od večjih lastnikov. Ker banki tako očitno ne bo uspelo zbrati potrebnih 50 milijonov evrov svežega kapitala, bo uprava pod vodstvom Jožeta Leniča zdaj prisiljena še dodatno priviti kreditno pipico in zaostriti že tako stroge pogoje kreditiranja.

Neuresničljivi pogoji

Abanki bi dodatni kapital lahko zagotovili praktično le Zavarovalnica Triglav in Gorenjska banka, medtem ko preostali večji lastniki zaradi lastnih finančnih težav pri dokapitalizaciji niso bili sposobni sodelovati. Gorenjska banka je po neuradnih informacijah sicer vplačala za okoli sedem milijonov evrov delnic, vendar pod pogojem, da bi bile vplačane vse delnice. Podobno so včeraj tudi nadzorniki Triglava dali upravi soglasje za vplačilo do največ 11 milijonov evrov dokapitalizacijskih delnic, vendar bi morala državna podjetja v manj kot 24 urah dobiti vrnjene glasovalne pravice (te jim je zaradi kršitve zakona o prevzemih že pred časom vzela Agencija za trg vrednostnih papirjev), vplačane pa bi morale biti vse nove delnice Abanke. Gre za pogoje, ki v tako kratkem času niso uresničljivi, česar se očitno zavedajo tudi nadzorniki Triglava. Ti so tako na včerajšnji seji sprejeli tudi dodaten sklep, ki bo upravi Triglava pod vodstvom Matjaža Rakovca omogočil, da v novo izdane podrejene dolžniške instrumente Abanke začasno vloži do 25 milijonov evrov. Ta sredstva bi morala Abanka vrniti Triglavu ob uspešno izvedeni naslednji dokapitalizaciji.

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika,Smrekar Tanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 12. 09. 2012 Stran: 4

Zavarovalnica Triglav bi od banke odkupila do 25 milijonov evrov podrejenih papirjev

Abanka v dokapitalizaciji, ki se konča danes opolnoči, najverjetneje ne bo zbrala potrebnih 50 milijonov evrov. A rezervni scenarij obstaja: največja lastnica, Zavarovalnica Triglav, Abanki zagotovi kapitalsko trdnost z odkupom do 25 milijonov evrov novih podrejenih dolžniških instrumentov. Obstaja več pogojev. 

Da bo prvi človek Abanke Jože Lenič po lanski rekordni izgubi banke (119 milijonov evrov) in zdajšnji lastniški sestavi težko zbral potreben kapital, je potrdil že prvi krog dokapitalizacije. Predkupno pravico je izkoristilale peščica malih delničarjev banke; vplačanih je bilo le za 694 tisoč evrov novih delnic. Z uspešno dokapitalizacijo bi se število delnic Abanke sicer podvojilo.

Medij: Finance Avtorji: Monika Weiss, Janez Tomažič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 10. 09. 2012

Hrvaškemu Agrokorju naj bi dve banki financerki, Unicredit in Raiffeisen, odtegnili pomoč pri njegovi nameri za prevzem največjega slovenskega trgovca. V Agrokorju uradno ne komentirajo informacije, da v nov poskus nakupa največjega slovenskega trgovca ne bodo šli.

Po lanskem propadlem poskusu prodaje gre konzorcij prodajalcev Mercatorja v deveti poskus prodaje, je zaokrožilo že junija. Prodajalci, to so Abanka, Banka Celje, Banka Koper, Gorenjska banka, Hypo Alpe-Adria Bank, sklad NFD 1, NFD Holding, NKBM, NLB, Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska, imajo skupaj 52,1 odstotka Mercatorja.

Agrokor: Nikoli ne reci nikoli

Da hrvaški Agrokor, ki je lani ponujal največ, tokrat gotovo ne bo več v igri, je zaokrožilo minuli konec tedna. Dokončno naj bi se umaknile banke financerke. Spomnimo, lani je Agrokor v nezavezujoči ponudbi za delnico ponujal 221 evrov, zdaj je na borzi delnica vredna 112,55 evra. Preostali ponudniki so lani ponudili 150 evrov za delnico (skladi CVC Capital Partners in Mideruopa Partners) oziroma Warburg Pincus med 120 in 150 evri za delnico. Po propadu prodaje so iz Hrvaške prihajale informacije, da Agrokor pripravlja ponudbo za prevzem, ki naj bi jo objavil letošnjo jesen.

Medij: Finance Avtorji: Karel Lipnik Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 10. 09. 2012

V začetku novembra bodo predvidoma pri lastnikih že nezavezujoče ponudbe za nakup večinskega deleža Heliosa

Helios naj bi po več letih lastniške agonije v letu dni dobil novega lastnika. Med bolj zainteresiranimi kupci bo verjetno ameriški velikan PPG, s katerim Helios pri prodaji izdelkov sodeluje že od začetka tega tisočletja.

S prodajo Heliosa se bo skoraj zagotovo končala tudi era Uroša Slavinca.

Po petkovi objavi začetka postopka prodaje, ki bo predvidoma končan v letu dni, naj bi še ta mesec izšel informacijski memorandum. Zainteresirani kupci 73-odstotnega deleža Heliosa, ki ga prodajajo NLB, Abanka, Modra zavarovalnica, Triglav Skladi, NKBM, NFD, Banka Celje, Zavarovalnica Triglav, Gorenjska banka, Primorski skladi, Probanka in KBM Infond, bodo imeli nato predvidoma do novembra čas, da oddajo nezavezujoče ponudbe. Največji lastnik je sicer Infond Holding v stečaju (OP Društva MDS - Zvon ENA holding, d.d. - v stečaju), vendar pa z njegovim deležem v celoti razpolagajo banke. Največji delež je zasegla NLB.

Prodajni postopek vodi francoska banka BNP Paribas. Sledita podroben pregled poslovanja Heliosa, pri katerem bodo sodelovali najugodnejši ponudniki, in oddaja zavezujočih ponudb. Ta del postopka naj bi bil končan v prvem delu leta 2013, potem pa so na vrsti še končna pogajanja in pridobivanje vseh dovoljenj nadzornih organov in varuhov konkurence.

Cena med realnostjo in željami

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 07. 09. 2012

Ljubljana - Abanka Vipa je v prvem krogu nujno potrebne dokapitalizacije našla kupca za le 1,39 odstotka vseh novih delnic. Noben od največjih treh delničarjev - Zavarovalnica Triglav, Sava in Gorenjska banka - namreč (še) ni dokončno potrdil sodelovanja pri njej. Kljub temu uprava Abanke ne dvomi, da bodo v drugem krogu, ki bo trajal do prihodnje srede, banko kapitalsko podprli in zagotovili potrebnih 50 milijonov evrov.

Zatika se ne le pri Savi, ki si želi preprečiti prepolovitev lastniškega deleža, vendar ji še vedno ni uspelo sestaviti finančne konstrukcije, temveč tudi pri državni Zavarovalnici Triglav. Če bi želel Triglav, ki obvladuje več kot četrtino vseh delnic Abanke in je finančno najbolj močan, sodelovati pri dokapitalizaciji, bi morala Slovenska odškodninska družba (Sod) do torka prodati dobra dva odstotka Abanke in državni delež zmanjšati pod 33-odstotni prevzemni prag. S tem bi pridobili nazaj glasovalne pravice, kasneje pa z Gorenjsko banko in Savo izvedli prevzem po sedem (in ne 52) evrov, kolikor znaša tudi dokapitalizacijska cena delnice.

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 07. 09. 2012

Do prodaje je prišlo dva dni po tem, ko je banka od sodišča zahtevala rubež vseh naložb Vipe Holdinga

Ljubljana - Dokumenti, ki smo jih pridobili v uredništvo, dokazujejo, da je prodaja 30-odstotnega deleža v Mlinotestu, ki jo je pred dnevi v še nepojasnjenih okoliščinah izpeljala obubožana Vipa Holding, neposredno povezana z rubežem njenega premoženja.

Direktor Vipe in tudi prvi nadzornik njej podrejenega Vipe Holdinga Borut Kuharič trdi, da s holdingom nima nič več, toda poznavalci razmer trdijo, da je prav on v ozadju reševanja premoženja Vipe Holdinga pred rubežem bank.

Kot smo poročali, se je Vipa Holding sredi julija odločila, da na širši javnosti neznano podjetje GO! prenese velik del ajdovske družbe, pri čemer novi lastnik še zdaleč ni imel dovolj lastnih sredstev za financiranje nakupa. Delnice Mlinotesta so bile prodane v sredo, 18. julija, zainteresirano javnost pa so še isti dan obvestili o sklenjenem poslu. Vodstvo Vipe Holdinga pa je pozabilo povedati, da je Gorenjska banka (GB) dva dni prej na sodišče vložila predlog za izvršbo zaradi izterjave več kot sedmih milijonov evrov. Po naših informacijah je posojilo zapadlo v plačilo 22. junija. Po tem so jim bankirji še dvakrat zagrozili z rubežem, po skoraj mesecu dni čakanja pa se tudi obrnili na sodišče.