Gorenjska banka
Društva MDS vložil kazenske ovadbe zoper odgovorne osebe v DUTB, d.d. in njihove zunanje sostorilce
Društvo Mali delničarji Slovenije (v nadaljevanju: Društvo MDS) obvešča javnost, da je danes, dne 29.07.2015 na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani vložilo kazensko ovadbo zoper odgovorne osebe v Družbi za upravljanje terjatev, d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: DUTB, d.d.) in njihove zunanje sostorilce.
Ljubljana, 29. julij 2015
Za ogled prispevka iz oddaje Poročila na RTV Slovenija 1 z dne 29.07.2015, kliknite na sliko ali tukaj.
Društvo MDS ob zastopanju in informiranju malih delničarjev aktivno deluje tudi na področju vsestranske zaščite interesov malih in manjšinskih delničarjev v Republiki Sloveniji. Društvo MDS se je odločilo vložiti kazensko ovadbo zoper odgovorne osebe v DUTB, d.d. in njihove zunanje sostorilce zaradi suma storitve naslednjih petih kaznivih dejanj:
1. Poskusa povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem po 226. členu KZ-1:
Odgovorne osebe v DUTB, d.d. in njihovi zunanji sostorilci so s svojimi dejanji poskusili dejansko poslabšati premoženjsko stanje družbe Sava, d.d. in s tem povzročiti njen stečaj s prodajo delnic družbe Sava Turizem d.d., kot dela premoženja družbe Sava, d.d. po izredno nizki ceni in skušali na drug način doseči, da se nad družbo Sava, d.d. dejansko začne stečajni postopek.
2. Poskusa oškodovanja upnikov po 227. členu KZ-1:
Skupščina Save - podeljena razrešnica in imenovana dva nova člana NS
Na današnji skupščini Save, d.d. je bilo prisotnih dobrih 53 % vseh delničarjev. Poleg seznanitvijo z letnim poročilom in podelitvijo razrešnice Upravi in Nadzornega sveta (NS) so delničarji odločali tudi o imenovanju dveh članov NS. Predstavniki Društva MDS so na skupščini zastopali 748 delničarjev, ki so lastniki 361.805 delnic oz. 18,03 % osnovnega kapitala oz. 34,31 % prisotnega kapitala na skupščini. Za nova člana NS sta bila imenovana Matevž Marc in Aleš Avbreht.
Lendava, 28. april 2015
Poslovanje skupine Sava v leto 2015
Poglavitna dejavnost skupine Sava predstavlja turistična dejavnost, ki je združena pod okrilje družbe Sava turizem. Matična družba Sava, d.d., je v letu 2014 zabeležila za 47 milijonov EUR izgube, ki po večini predstavlja slabitev naložb in sicer v višini 31 milijonov EUR. Glavnina slednje slabitve predstavlja slabitev naložbe v Gorenjsko banko, d.d.
Skupina Sava še vedno izvaja odprodajo poslovno nepotrebnega premoženja z namenom razdolževanja in zmanjševanja izgub. Banka upnice in DUBT so podale tudi soglasje k preventivnemu prestrukturiranju, ki ga je sodišče tudi potrdilo. Več o poslovanju TUKAJ.
Imenovana dva nova člana NS, razrešnica in revizor
Skupščina Istrabenza – Po odstopu celotnega NS imenovan nov za 6 let
Današnja skupščina družbe Istrabenz, d.d., je poleg odločanja o razrešnicah in imenovanju revizorja odločala tudi o novi sestavi Nadzornega sveta (NS). Skladno z včerajšnjo objavo na Seo-netu so namreč vsi člani NS podali odstopno izjavo. Društvo MDS je ob siceršnji 69,5 % prisotnosti zastopalo okoli 2 % glasovalnih pravic.
Portorož, 28. maj 2014
Razrešnica Upravi in NS
Delničarji so se seznanili z Letnim poročilom in hkrati podelila razrešnico dvem sestavam Uprave in pa kar štirim različnim sestavam NS. Vsi so prejeli razrešnico z več kot 98 % večino.
Imenovan nov NS
Po odstopu celotnega NS je delničar Sava, d.d. podala nasprotni predlog za izvolitev štirih novih članov NS, prav tako pa je svoj predlog podala Gorenjska banka, d.d., ki je predlagala enakega kandidata kot Sava.
Novi člani NS so tako postali Janko Gedrih, Milan Marinič, Desanka Katič in Denis Tavčar. Njihov mandat traja do maja 2020.
Imenovanje revizorja
19. skupščina Save, d.d. - sprejeti vsi sklepi skupščine
Pooblaščenca Društva Mali delničarji Slovenije (Društva MDS), sta na današnji, 19. skupščini družbe Sava, d.d., zastopala nekaj manj kot 100.000 glasov malih delničarjev, kar je na skupščini predstavljalo več kot 6,64 % prisotnega kapitala. Skupščina družbe je potrdila vse predlagane sklepe, vključno z imenovanjem novega člana nadzornega sveta (NS), g. Mira Medveška. Poleg poenostavljenega zmanjšanja kapitala, so delničarji potrdili tudi Letno poročilo za leto 2012, ki je bilo zaznamovano z obširni razdolževanjem celotne skupine Sava.
Bled in Ljubljana, 30. april 2013
Poslovna skupina Sava je v letu 2012 dosegla 192,2 milijona evrov prihodkov
Na sami skupščini je delničarje med drugim podrobno zanimalo tudi kako so potekali posli z Merkurjem in pa če je zoper prejšnje vodstvo bil sprožen kakršen koli postopek, s strani NS družbe, saj iz tega naslova družba beleži slabitev v skupni višini nekaj več kot 70 mio EUR. Žal do tega trenutka ni bila vložene ne kazenska in ne odškodninska tožba zoper bivše poslovodstvo.
Skupina Sava je lani ustvarila 99,3 milijona evrov čiste izgube, medtem ko je ta leto prej znašala nekaj več kot 157 milijonov evrov. Družba Sava je lani ustvarila 49 milijonov evrov čiste izgube, kar je približno tretjina predlanske izgube. Na izgube so večinoma vplivale slabitve finančnih naložb.
Za ogled prispevka novinarja Florjana Zupana iz Dnevnika ob 19.00 uri TV SLO1 kliknite TUKAJ.
Vrednost oslabitev na ravni skupine so znašale 85,4 milijona evrov, od česar 52,8 milijona evrov oslabitev odpade na naložbo v Gorenjsko banko, d.d., 24,7 milijona evrov pa na oslabitev naložbe v Abanko Vipa, d.d. Poleg oslabitev finančnih naložb so na dosežen finančni izid vplivali nižji finančni prihodki, predvsem kot posledica zaostrenih gospodarskih razmer in z njo povezano manjšo kupno močjo.
Gumarstvo je v letu 2012 še zadnjič v sestavi Poslovne skupine Sava in je na mednarodnih trgih doseglo 120,2 milijona evrov prihodkov od prodaje. Dejavnost je bila uspešno prodana češki gumarski skupini ČGS, ki se je pogodbeno zavezala ohraniti tudi obstoječa delovna mesta vsaj še naslednjih 5 let.
Turizem je ustvaril 64,8 milijona evrov prodajnih prihodkov, kar je na skoraj enaki ravni kot leto poprej. Upad obiskov slovenskih gostov so uspešno nadomestili z gosti iz tujine, kjer je družba zabeležila 2,8 % rast nočitev. Rast nočitev domačih gostov je bila 1,6 %, kar nekoliko presega povprečje slovenske turistične panoge. In prav turistična divizija naj bi v prihodnje bila ena od dveh gonilnih sil Poslovne skupine Sava.
Dejavnost Nepremičnin je bila prodana Zavarovalnici Triglav, d.d. za 16,7 milijonov EUR.
Družba Sava je lani ustvarila 3,1 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo za 43 % manj kot predlani in za 18 % nad načrtovanimi. Kar 81 % je predstavljala prodaja storitev Save, družbam v skupini. Oslabitve finančnih naložb so na čisti rezultat vplivale v višini 34,5 milijona evrov.
Skupščina sprejela poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala
Osnovni kapital družbe se z dosedanjega zneska, ki znaša 83.751.567,51 EUR, zmanjša za znesek 58.309.716,03 EUR, tako, da po zmanjšanju znaša 25.441.851,48 EUR. Pripadajoči znesek vsake delnice v osnovnem kapitalu bo po njegovem zmanjšanju znašal 12,68 EUR. Sprejem takega sklepa pa ne spreminja razmerij (odstotkov) med obstoječimi delničarji v družbi, saj število delnic ostaja enako, kot pred sprejemom tega sklepa.
Ali bo tokratna dokapitalizacija Abanke uspešnejša?!
Delničarji Abanke Vipa, d.d. bodo na današnji 25. skupščini delničarjev ponovno odločali o dokapitalizaciji banke. Delničarji so namreč o dokapitalizaciji banke že odločali na prejšnji skupščini, ki je potekala 30. maja, vendar nihče izmed večjih delničarjev ni pristal na brezpogojno vplačilo zneska 7,00 EUR za posamezno delnico. Tokrat je emisijski znesek še nižji in znaša vsega 4,20 EUR za posamezno delnico, kar pomeni, da bodo deleži obstoječih delničarjev, v primeru uspešne dokapitalizacije, tako rekoč vsaj prepolovljeni, posledično pa se bo njihovo premoženje še dodatno znižalo. Pooblaščenca Društva MDS, Rajko Stanković in Grega Tekavec bosta na skupščini zastopala skoraj več kot 6,5 % prisotnega kapitala banke.
Ljubljana, 19. november 2012
Dokapitalizacija po 4,20 EUR – rezultati skrbnega pregleda delničarjem (ne)dostopni
Uprava Abanke, ki jo vodi mag. Jože Lenič, od delničarjev pričakuje, da bodo vplačali med 49,67 in 89,42 milijonov EUR svežega denarja in to brez da bi poznali stanje banke. Naj spomnimo, da je Abanka v letu 2011 ustvarila negativen poslovni izid v višini 119.149.053,18 EUR, prav tako pa lahko iz 9-mesečnega poročila za leto 2012 ugotovimo, da banka nadaljuje z negativnim trendom poslovanja in ustvarja nadaljnjo izgubo.
V spodnji tabeli so prikazani podatki o poslovanju banke v prvem 9-mesečju. Za ogled celotnih nerevidiranih in nekonsolidiranih podatkov o poslovanju za prvih devet mesecev poslovnega leta 2012 kliknite tukaj.
Knjigovodska cena pada, premoženje delničarjev razvrednoteno, s kapitalom obstoječih delničarjev nagrajeni dokapitalizatorji
V dezinvestiranje delniških družb zaradi brezglavega zadolževanja vstopajo tuji vlagatelji
Gorenjska banka ima nove nadzornike, dobička ne bo delila - Društvo MDS napovedalo izpodbojne tožbe
Adria Airways DRUGIČ – nov predlog dokapitalizacije in hkrati še izredna revizija
Danes je na Brniku potekala 30. skupščina družbe Adria Airways, d.d., katere namen je bil že napovedana modifikacija predloga dokapitalizacije in pa tudi sprejem predloga o izredni reviziji. Delničarji namreč na prejšnji, 29. skupščini, vodstvu in nadzornemu svetu, niso podelili razrešnice, večinski lastnik (državna PDP) pa je že takrat napovedal, da bo zahteval izredno revizijo, ki jo podpiramo tudi v Društvu MDS.
Brnik, 21. september 2011
Sprememba predloga dokapitalizacije v korist bank upnic – Banke uspešno izsilile 25 % vplačilo terjatev
Tudi tokratne skupščine so se udeležili pooblaščenci Društva MDS, ki so enako kot na prejšnji skupščini, podprli predlagano dokapitalizacijo, saj je le ta tako rekoč edina možnost za obstoj družbe, vendar pa pri tem ne gre izpustiti nerazumnega obnašanja bank upnic, ki za konverzijo terjatev podajajo ultimate in pogoje, pri tem pa bodo te iste banke iskale državno pomoč, zaradi svojega nevestnega ravnanja.
Za ogled prispevka iz Dnevnika TV SLO1 ob 19 uri, z dne 21.09.2011, pritisnite TUKAJ ali na sliko.
Skupščina je tako danes sprejela modifikacijo predloga dokapitalizacije, po katerem bodo banke upnice vplačale svoje terjatve v sledečih zneskih:
- Nova Ljubljanska Banka d.d.. 13.836.035 EUR oziroma 25 % terjatev,
- UniCredit Banka Slovenija d.d., 1.248.948 EUR oziroma 25 % terjatev,
- Hypo Alpe-Adria-Bank d.d., 1.281.000 EUR oziroma 15,34 % terjatev,
- Abanka Vipa d.d., 3.355.000 EUR oziroma 50 % terjatev in
- Gorenjska banka d.d. pa 0 EUR.
Slednjemu vpisu oziroma vplačilu novih delnic bo sledilo še 50 milijonsko nakazilo s strani države, kar naj bi ob vpisu novih delnic bank upnic zadostovalo za nadaljnje delovanje edinega slovenskega letalskega prevoznika. V Društvu MDS se vnovič sprašujem, kako je mogoče da banke upnice kolektivno izsiljujejo državo, čeprav bo največja banka upnica, NLB od države in davkoplačevalcev zahtevala najmanj 400 milijonsko dokapitalizacijo.
Opozorilo upravnemu odboru in poziv sindikatom Adrie Airways
Društvo MDS je tudi opozorilo člane upravnega odbora in oba izvršna direktorja, da morajo naslednjih 9 let "zvoziti sami" in naj ne pričakujejo novih kreditov in dokapitalizacije s strani države in delničarjev. Hkrati je Društvo MDS pozvalo vse 4 sindikate Adrie Airways, da sklenejo nove kolektivne pogodbe in prispevajo tudi oni del prepotrebnih sredstev za uspešno sanacijo, saj bremena ne moremo nositi samo delničarji in država oz. davkoplačevalci.
Izredna revizija za zadnjih 5 let
Prevzemna ponudba za Gorenjsko banko uspela
Medij: Gorenjski glas Avtorji: Simon Šubic Teme: mali delničarji Datum: Torek, 19. marec 2019 Stran: 1
AlK banka je lastništvo v Gorenjski banki povečala na 90,11 odstotka.
Kranj - Srbska banka AIK v lasti poslovneža Miodraga Kostiča je v petek sporočila, da je prevzemna ponudba za Gorenjsko banko uspela, saj je lastništvo povečala s 77,68 na 90,11 odstotka. Njeno ponudbo, v kateri je za delnico obljubila 298 evrov, je med 14. februarjem in 13. marcem sprejelo 292 akceptantov, ki so bili imetniki 12,43 odstotka delnic Gorenjske banke, je AIK banka objavila v petkovi izdaji Dela.
Največji delež v Gorenjski banki je AIK pridobil od družbe Sava, ki je morala svoj 37,6-odstotni delež prodati zaradi zahteve Banke Slovenije. Deleže je srbska banka med drugim kupila še od Abanke, Zavarovalnice Triglav, Iskratela, Družbe za upravljanje terjatev bank, Iskre, Domela, Komunale Tržič, Gee, Intese Sanpaolo in nekaterih občin.
AIK je Gorenjsko banko poskušal prevzeti že lani, ko je tudi objavil prevzemno ponudbo, a potem ni pravočasno pridobil dovoljenja za prevzem s strani Banke Slovenije. Ta je ustrezno dovoljenje naposled izdala 29. oktobra lani, že pred tem pa je AIK pridobil dovoljenje srbske centralne banke, prevzem pa sta mu odobrila tudi srbski in slovenski varuh konkurence.
Prevzemni vrtiljak
Medij: Večer (Pogledi) Avtorji: Damijan Toplak Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 25. maj. 2018 Stran: 19
Že nekaj časa smo v Sloveniji priča velikim premikom na bančno-zavarovalniškem parketu. Pravzaprav se je pričelo leta 2013 z večmilijardno bančno sanacijo in grožnjo Sloveniji z evropsko trojko. No, danes je že mogoče videti, da so bile največje slovenske banke, kot so NLB, Nova KBM in Abanka z Banko Celje, preveč dokapitalizirane, zato že sproščajo rezervacije in svojim (novim) lastnikom izplačujejo zajetne dividende. Številni mali delničarji in predvsem slovenski institucionalni investitorji pa so z ukrepom Banke Slovenije pred slabimi petimi leti ostali brez svojih delnic in podrejenih obveznic. Ti iz tega naslova ne prejemajo nikakršnih dividend in ne obresti, so pa mnogi vložili tožbe, a epiloga teh še niso dočakali.
Sprva je Abanka prevzela Banko Celje, združeni pa naj bi šli v prodajo prihodnje leto, podobno velja tudi za največjo slovensko banko NLB. To so prizadele še tožbe nekdanjih hrvaških varčevalcev v stari Ljubljanski banki, in kot je nedavno opozoril ekonomist Franjo Štiblar, po rodu Mariborčan in tudi prvi nadzornik hitro rastoče Delavske hranilnice, je terjatev do (nekdanjih) hrvaških podjetij za milijardo evrov več kot dolgov prebivalstvu, pa se to ne izpostavlja dovolj. Po drugi strani je Slovenija, vsaj na papirju, suverena država in ji je NLB po državni pomoči v obliki dokapitalizacij izplačala že veliko dividend, zato vztrajanje Bruslja in s tem popuščanje Ljubljane pri prodaji največje slovenske banke ni povsem razumljivo. In to po tem, ko je bila ameriškemu finančnemu skladu Apollo in EBRD za bagatelo oziroma 250 milijonov evrov prodana Nova KBM, ki je pripojila še PBS in Raiffeisen banko. Za slednjo se sicer govori, da bo po očiščenju poslovanja Nove KBM preko avstrijske matice kupila to bančno skupino nazaj. Banka Koper pa je, tako kot od srede koprski Adriatic Slovenka, že v italijanskih rokah, Nova KBM bi lahko pristala v avstrijskih, kar je za omenjeni obmejni območji, ki lastniško ne bosta imeli več svojih finančnih institucij, lahko problematično.