Addiko Bank
Poraz ATVP na vrhovnem sodišču: NLB in Banka Celje spet z glasovalnimi pravicami v Laškem
Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 12. 10. 2011 Stran: 19
Ljubljana - Nova Ljubljanska banka in Banka Celje sta po letu dni ponovno dobili glasovalne pravice v Pivovarni Laško. Vrhovno sodišče je namreč odpravilo odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki je v primeru zasega delnic Pivovarne Laško ugotovila, da sta banki delovali usklajeno in jima zato do objave namere za prevzem ali zmanjšanja skupnega deleža pod 25 odstotkov prepovedala uresničevati glasovalne pravice. Pričakovati je, da bo vrhovno sodišče odpravilo tijdi odločbo, s katero je ATVP šestim bankam - Novi Ljubljanski banki, Banki Celje, Gorenjski banki, Abanki, NKBM in Banki Koper - iz istih razlogov odvzela glasovalne pravice v Mercatorju.
Že kot je ATVP septembra lani sprožila postopek proti bankah, ki so avgusta 2009 Infond Holdingu zasegle delnice Pivovarne Laško in Mercatorja, s katerimi so bila zavarovana njihova posojila, so se pojavili dvomi v strokovnost početja agencije. Bankam je ATVP, ki jo vodi Damjan Žugelj, očitala, da brez objave prevzema delujejo na podlagi sporazuma in da je njihov skupni cilj utrditi nadzor v Mercatorju in Pivovarni Laško. Nova Ljubljanska banka in Banka Celje imata skupaj 26,4 odstotka Pivovarne Laško, pri čemer je NLB 49,55-odstotna lastnica Banke Celje. Medtem ko pri Laškem ATVP glasovalnih pravic ni odvzela vsem bankam, ki so zasegle delnice Laškega, je pri Mercatorju odločbo izdala šestim bankam (ki skupaj obvladujejo 25,49 odstotka Mercatorja) in izpustila le dve banki v tuji lasti (Unicredit in banko Hypo).
Podaljšan rok za oddajo nezavezujočih ponudb
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 10. 2011 Stran: 9
ING naj bi rok za oddajo nezavezujočih ponudb za Mercator s 5. oktobra podaljšala na 17. oktober
Londonska investicijska banka ING, ki je svetovalec pri prodaji večinskega deleža (50,03 odstotka) Mercatorja, naj bi rok za oddajo nezavezujočih ponudb s 5. oktobra podaljšala na 17. oktober. Vinesh Karia iz ING nam v zvezi s prodajnim postopkom za Mercator ni mogel komentirati ničesar, niti tega, ali so dejansko prestavili rok za ponudbe. Hrvaški Poslovni dnevnik pa poroča, da naj bi poleg hrvaškega Agrokorja imeli interes za oddajo ponudb predvsem predstavniki skladov, kot so Mid Europa (ta je v preteklosti tudi opravil skrbni pregled Mercatorja), Warburg Pincus in TPG. Hrvaški medij še poroča, da naj bi Agrokor imel za morebitni prevzem Mercatorja zagotovljenih 700 milijonov evrov (186 evrov za posamično delnico Mercatorja) sindiciranega posojila pri evropskih bankah Erste, Raiffeisen, Deutsche Bank, Societe Generale, Intesa Sanpaolo, UniCredit, Mediobanca in UBS.
Mercator Delhaizu, Tescu, Carrefourju?
Medij: 7 dni Avtorji: Toplak Damjan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 28. 09. 2011 Stran: 8
Tokrat naj bi bil največji slovenski trgovec Mercator zaradi finančnih težav bank, ki so ob družbah Pivovarne Laško njegove največje lastnice, prodan.
Nezavezujoče ponudbe za Mercator bo treba oddati do 5. oktobra, špekulira pa se, da naj bi se ob nekaterih tujih zasebnih skladih lahko za večinski lastniški delež največjega slovenskega trgovca ogrevali še v hrvaškem Agrokorju, morda pa tudi v belgijskem Delhaizu, morda celo v britanskem Tescu ali francoskem Carrefourju, ki sta celo med največjimi trgovskimi podjetji na svetu, a na Mercatorjevih trgih še nista prisotna.
Pivovarna Laško KS Naložbam ali vendarle velikim svetovnim pivovarjem?
Prav tako se je že v preteklosti omenjalo interesente za nakup večinskega deleža Pivovarne Laško. Med drugim tudi nizozemski Heineken, danski Carlsberg. Pred dnevi je tako prišla v javnost informacija, da naj bi bil naprodaj 64-odstotni lastniški delež Pivovarne Laško, ki je trenutno v lasti bank NLB z Banko Celje, Hypo banke, Probanke, Gorenjske banke, Abanke Vipa, Banke Koper, Nove KBM ter vzajemnega sklada NFD 1. V veliki meri se bodo zdaj prodajale pred leti zaplenjene delnice Infond Holdinga, ki je bil v lasti zakoncev Boška in Anice Šrot, ter so mu banke zaradi nevračanja posojil zaplenile delnice (Pivovarne Laško in Mercatorja), s katerimi so bila posojila Infond Holdinga tudi zavarovana. Kasneje bo verjetno sledil prevzem Pivovarne Laško, ko bo predvidoma tudi ostalim delničarjem ponujena ista cena, saj laška družba kot kotirajoča na Ljubljanski borzi zapade pod prevzemno zakonodajo. Sicer pa trenutno že poteka prevzem s strani družbe KS Naložbe, katere največji lastnik je drugi najbogatejši Slovenec Igor Lah, ki za 1 delnico Pivovarne Laško ponuja 9 obveznic KS Naložb v nominalni vrednosti g evrov. Omenjeni konzorcijski prodajalci so aktualno prevzemno ponudbo KS Naložb, ki poteče 30. septembra, že zavrnili kot (pre)nizko in premalo opredeljujočo glede prihodnje strategije družb Pivovarne Laško.
Rešitev Adrie v rokah zaposlenih
Medij: Gorenjski glas Avtorji: Bogataj Boštjan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ekonomija Datum: 23. 09. 2011 Stran: 7
Vlada in banke so potrdile finančno prestrukturiranje Adrie Airways, v teh dneh pa morajo novo kolektivno pogodbo sprejeti še zaposleni.
Zg. Brnik - Časa za rešitev Adrie Airways je še zelo malo. Predvsem tuji upniki konec meseca pričakujejo prva poplačila večmilijonskih dolgov, brez dogovora vodstva s sindikati oziroma zaposlenimi pa bo slovenski nacionalni letalski prevoznik ostal na tleh. Skupščina delničarjev je v sredo soglasno sprejela sklep o dokapitalizaciji s stvarnimi vložki bank v višini skoraj dvajset milijonov evrov in denarnim vložkom države v višini skoraj petdeset milijonov evrov. Dokapitalizacija bo uspešna le ob sklenitvi nove kolektivne pogodbe s hišnimi sindikati.
"Pogajanja so intenzivna in konstruktivna, vendar je časa za dogovor zelo malo. Ne verjamem, da bomo Adrio na koncu pokopali zaposleni sami," o pogajanjih pravi izvršni direktor Robert Vuga. Zaposleni naj bi se o novi kolektivni pogodbi odločali referendumsko, vendar časa za to ni. Usklajevanja morajo biti končana zelo hitro, morda danes ali v začetku prihodnjega tedna. Znano je, da želi vodstvo ukiniti nerentabilne linije, zmanjšati število zaposlenih za približno petino in za enak odstotek zmanjšati plače. Poudarjajo, da ne gre za nižanje osnovnih plač, am-Foto: Gorazd Kavčič pak dodatkov, hkrati naj bi zaposleni, ki bodo ostali v družbi, lahko prejemali enake ali podobne dohodke, vendar bodo morali za to delati bistveno več.
Banke prodajajo Pivovarno Laško
Medij: Večer Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 09. 2011 Stran: 10
Skupno naj bi bilo naprodaj 64 odstotkov Pivovarne
Banke, ki so leta 2009 zaplenile delnice Bošku Šrotu, in nekateri manjši lastniki Pivovarne Laško so po pisanju včerajšnjih Financ podpisali sporazum o prodaji skupine Pivovarna Laško. Skupno naj bi bilo naprodaj dobrih 64 odstotkov Laškega.
Svoje deleže v Pivovarni Laško prodajajo Nova Ljubljanska banka (NLB), Hypo banka, Probanka, Gorenjska banka, Abanka, Banka Celje, Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) in vzajemni sklad NFD 1. Probanka in Banka Koper bosta sporazum podpisali v prihodnjih dneh, ker sta že prej imeli svojega svetovalca za prodajo, navaja časnik.
V NLB so sicer včeraj povedali, da sporazuma o prodaji Pivovarne Laško še niso podpisali, si pa za to prizadevajo. Delež v Laškem namreč želijo prodati, saj gre za kapitalski delež, ki ne sodi v osnovno dejavnost banke.
MDS: Dokapitalizacija Adrie sprejeta
Medij: Žurnal24 Avtorji: Al. B., D. H. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 31.08.2011 Stran: splet 16.07
Prisotni delničarji sprejeli dokaptializacijo. Če je ne bi, bi podjetje že jutri lahko razglasilo insolvetnost. MDS: prihodnost Adrie ostaja pod vprašajem.
V Društvu MDS se sprašujemo, ali bo morda državna NLB s svojim izsiljevanjem dejansko dosegla nižji znesek za vpis terjatev, hkrati pa bo ta ista državna NLB prosila že za svojo 4. dokapitalizacijo, ki naj bi po zadnjih informacijah znašala kar 400 milijonov EUR.
"MDS ”
"Prisotni delničarji so podprli predlagano dokapitalizacijo, vendar pa bo le ta bila modificirana v že v prihodnjih nekaj dneh," so sporočili iz društva malih delničarjev (MDS).
Navkljub sprejetju dokapitalizacije prihodnost Adrie vstaja pod vprašajem, saj mora država sprva sprejeti rebalans proračuna. Ker pa bo danes sprejeta dokapitalizacija v prihodnjih dneh preklicana in sprejeta nova, lahko zgolj opazujemo dogajanje na bančno-političnem prizorišču, so še sporočili iz MDS."
Nujno sodelovanje bank
Vodstvo Adrie Airways, ki se je znašla v hudih finančnih težavah, je bankam upnicam konec junija predstavilo dokončen načrt prestrukturiranja družbe. Čeprav so ga banke sprejele pozitivno, še vedno ni znano, ali se bodo strinjale s predlagano sanacijo.
Glavni izvršni direktor Adrie Klemen Boštjančič, ki je na začetku leta skupaj z Robertom Vugo prevzel vodenje družbe, poudarja, da je dokapitalizacija nujna za rešitev letalskega prevoznika. Predpogoj zanjo sta rebalans državnega proračuna – slednjega naj bi DZ potrdil na septembrski seji – in sodelovanje bank, poroča STA.
Vlada se je konec junija odločila za pomoč Adrii Airways pri prestrukturiranju, in sicer bi država zagotovila 49,5 milijona evrov, 500 tisoč evrov pa naj bi zagotovila 86-odstotna lastnica, državna Posebna družba za podjetniško svetovanje. Vlada je pri tem sicer opozorila, da je sodelovanje bank nujno.
NLB največja upnica
Klemen Boštjančič: Mrcvarjenje Adrie Airways
Medij: Delo Avtorji: Aleš Stergar Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 31.08.2011 Stran: splet 19.00
Dokapitalizacija Adrie naj bi bila že v nekaj dneh preklicana oziroma spremenjena. Dogovor z bankami še ni potrjen, čeprav stališča zbližujejo.
V Adrii so sicer optimisti, pravi njen izvršni direktor Robert Vuga in napoveduje, da bodo izpolnili obveznosti do potnikov. Se pa ustvarja javno mnenje, ki Adrii škodi, saj vpliva na prodajo. Potniki ne vedo, ali bo Adria jeseni še letela, zato ne kupujejo vozovnic ali pa jih za iste skupne lete Adrie in Lufthanse kupujejo pri slednji, ter tako manjšajo Adriine prihodke.
Ljubljana - Delničarji Adrie Airways, med njimi ni bilo 6-odstotne lastnice NLB, kar pomeni, da je imela glavno besedo 83-odstotna lastnica PDP, so potrdili letno poročilo za lansko leto in predlagano dokapitalizacijo, upravi, poslovodstvu, nadzornemu svetu in upravnemu odboru pa niso podelili razrešnice za delo v lanskem letu.
Dogovor z bankami, ki naj bi 38 milijonov evrov svojih terjatev spremenile v lastniški delež, še ni bil potrjen, čeprav stališča zbližujejo. Ko bodo zbližana, bo verjetno potrebna še ena delničarska skupščina. Kar se dogaja z Adrio je mrcvarjenje, ki se ne bi smelo dogajati, je prepričan glavni izvršni direktor Adrie Klemen Boštjančič.
Če banke in država do 30. septembra ne bodo vplačale vseh delnic, potem dokapitalizacija ne bo uspela. Gre za datum, ki ga je Adria po besedah Klemna Boštjančiča napovedala kot rok za poplačilo tujih upnikov. Ti bodo po njegovih besedah kakšen dan še lahko počakali, več pa ne. Direktor PDP Matej Matzele Golob ocenjuje, da volja za dogovor je, vendar bi v primeru drugačne konverzije bančnih terjatev v lastniški delež vlada verjetno morala sprejeti nov sklep.
Neuspešna dokapitalizacija bi po njegovih besedah pripeljala do enega od finančnih ukrepov - prisilne poravnave ali stečaja. V tem primeru operativna licenca sploh ne bi bila več problem, pojasnjuje Klemen Boštjančič, saj bi Adria prenehala leteti.
Pri reševanju Adrie Airways se zapleta na sestankih bančnikov
Medij: Dnevnik Avtorji: Katja Svenšek Teme: Adria Airways Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 19. 08. 2011 Stran: stran 21
Ljubljana - Banke upnice Adrie Airways imajo manj kot dva tedna časa, da se dogovorijo o predlagani konverziji terjatev v kapital družbe, pogajanja, od rezultata katerih je odvisna tudi državna pomoč v višini 50 milijonov evrov, pa doslej napredka niso prinesla.
Pred skoraj dvema mesecema je minister za promet Patrick Vlačič (desno) napovedal, da bo država Adrii Airways pomagala s 50 milijoni evrov, če bodo banke pristale na konverzijo dela terjatve v lastniški delež. Banke ideji menda niso naklonjene. Izračunale naj bi, da se tudi v primeru stečaja bolje poplačajo. Lastniki in vodstvo Adrie – direktor PDP Matej Golob Matzele ter izvršna direktorja Robert Vuga in Klemen Boštjančič – imajo za dogovor z bankami manj kot dva tedna časa. (Foto: Luka Cjuha/dokumentacija Dnevnika) Po naših informacijah predvsem največja banka NLB reševanju Adrie ni naklonjena. Banke namreč ne verjamejo, da bi po konverziji 37 milijonov evrov v kapital in kasnejši prodaji Adrie ta sredstva dobila povrnjena. Vodstvo Adrie včeraj za komentar ni bilo dosegljivo.
NLB, ki je največja upnica Adrie Airways, bi morala po načrtu prestrukturiranja v letalsko družbo konvertirati 27,6 milijona evrov, kar je med vsemi bankami upnicami daleč največ. V NLB naj bi bili v skrajnem primeru pripravljeni na konverzijo "razumnega zneska", torej precej nižjega. Tudi odločitev, da se za poplačilo bank nameni 19,5 milijona dokapitalizacijskih sredstev države, jim očitno ne vzbuja optimizma.
Če NLB na konverzijo ne bo pristala, finančne sanacije ne bo in bo najverjetneje sledil stečaj. Banka se pri tem menda sklicuje na upravo, upravni odbor in lastnike, a med slednjimi je največja država, ki je hkrati večinska lastnica Adrie. Po naših informacijah naj bi v NLB računali na boljše poplačilo v primeru stečaja družbe, saj imajo svoje terjatve neuradno zavarovane z dvema letaloma CRJ 900 in s poslovno stavbo na Brniku. Vrednost te je dejansko ocenjena na okoli 5 milijonov evrov, a bi se verjetno s propadom letalskega prevoznika, ki predstavlja 80 odstotkov prometa na brniškem letališču, znižala.
Pomisleke naj bi imele tudi druge banke upnice, a vse dejansko čakajo na odločitev NLB. Druga največja upnica Hypo banka naj bi po načrtu v lastništvo Adrie konvertirala 4,17 milijona evrov, kar je skoraj osemkrat manj kot NLB. Glede na zneske terjatev in njihovih konverzij omenjenima bankama sledijo še Abanka (3,55 milijona terjatve v lastniški delež), Unicredit (2,5 milijona) in Gorenjska banka (0,7 milijona evrov). Slednja naj bi bila prepričana o kakovosti svojih zavarovanj, po naših neuradnih podatkih pa ima svoj vložek zavarovan s terjatvami do bodočih mednarodnih prilivov.
Čeprav je pogoj za konverzijo terjatev bank sprejet rebalans državnega proračuna in v okviru tega zagotovljenih 50 milijonov evrov za Adrio, o katerem naj bi poslanci razpravljali v začetku septembra, pa morajo banke dogovor doseči najkasneje do 31. avgusta, ko bo potekala skupščina Adrie Airways. Če dogovora med bankami ne bo, bo družba verjetno primorana začeti insolvenčne postopke. V primeru, da bo dogovor dosežen, pa imajo tako banke kot država do konca septembra čas, da načrt uresničijo.
Preprodaja zemljišč potopila Tekstiko
Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 12. 08. 2011 Stran: 20
Ajdovščina - Tekstina iz Ajdovščine je od leta 2005 ko je njeno krmilo prevzel Simeon Špruk, izpeljala obsežno prodajo opreme, nepremičnin in številne posle z wednostoimi papirji. Pri tem je prihajalo do visokih izgub na invalidskem podjetju Tekstika, ki je tik pred stečajem, je razvidno iz posebne revizije, ki smo jo pridobili v uredništvu. Njena vsebina dodatno osvetljuje posle z delnicami in hčerinsko družbo, o katerih smo že poročali, razkriva pa tudi ozadje ostalih poslov.
Vprašanja glede domnevno spornih kupčij so poskušali na včerajšnji skupščini direktorju in večinskemu lastniku Simeonu Špruku zastaviti tudi nekateri mali delničarji, a niso prejeli odgovorov. Špruk ni želel pojasniti niti poslov, ki so se zgodili v prejšnjih letih, ker da skupščina obravnava le poslovanje v lanskem letu.
Iz revizije je razvidno, da je že leta 2006 družba prodala za okoli 1,4 milijona evrov opreme, večino italijanskemu kupcu G. T. Leto kasneje je Tekstiria za 1,7 milijona evrov Tekstiki prodala proizvodno halo predilnice, katere nabavna vrednost je znašala 4,5 milijona evrov. Vletu 2008 je ta skupaj z več tisoč lwacbatnimi metri zemljišč končala v rokah Julona, ki je zanje skupaj plačal 3,4 milijona evrov.
Zemljišča GPG po različnih cenah krožila med vrsto družb
"Neresna" ponudba Igorja Laha
Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož,Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 05. 08. 2011 Stran: 19
Ljubljana - Največji lastniki Pivovarne Laško po naših informacijah ponudbe za prevzem, ki jo je včeraj objavil pidovski mogotec Igor Lah oziroma njegov holding KS Naložbe, ne bodo sprejeli. V neformalnih pogovorih so bankirji ponudbo Laha označili celo kot neresno, njihovo mnenje pa deli tudi pretežni del poslovne javnosti. Za delnico Pivovarne Laško so namreč KS Naložbe delničarjem, ponudile devet svojih obveznic v skupni nominalni vrednosti devet evrov, medtem ko se njihova realna vrednost ocenjuje na največ pet evrov. To pomeni, da bi KS Naložbe prevzem Pivovarne Laško stal 78,7 milijona evrov (brez obresti v letni višini okoli pet milijonov evrov), pri čemer bi ga dejansko z dolgoročnim kreditom po zelo ugodni obrestni meri financirali delničarji.
Bankirji zadržani, uprava (še) brez mnenja, mali delničarji proti
Ti namreč do konca leta 2014 od KS Naložb zaradi triletnega moratorija ne bi dobili niti evra glavnice, temveč le obresti. Zadnji obrok bi tako za delnice Laškega prejeli šele junija 2021. »Banka si nikoli ne želi biti deset let izpostavljena do nekoga, za katerega ne ve, kaj se bo z njim v tem obdobju dogajalo,« nam je včeraj dejal vir blizu ene od bank - lastnic Laškega, ki so do ponudbe, milo rečeno, skeptične tudi zaradi dejstva, da so bile delnice pivovarne ob zasegu pred natanko dvema letoma vredne dobrih 30 evrov. »Razmere danes so bistveno drugačne. Skupina Pivovarna Laško je zelo zadolžena. Če se le ena od bank ne odloči za reprogramiranje, bo v hudih težavah,« je včeraj komentiral direktor KS Naložb Blaž Vodopivec.
V neuradnih krogih se je včeraj špekuliralo, da bo Lah v postopku prevzema ponudbo zvišal, delničarjem pa naj bi poleg večjega števila obveznic ponudil del plačila kupnine v denarju. Iz uprave pivovarne, ki jo vodi Dušan Zorko, so včeraj sporočili, da se bodo »o ponudbi izrekli, ko jo bodo preučili, delničarji pa bodo morali ponudbo ovrednotiti sami«. Pri tem niso komentirali navedb iz KS Naložb, da je Pivovarna Laško podjetje na robu insolventnosti. S prevzemnim prospektom se je po naših informacijah seznanil tudi nadzorni svet pivovarne in po prvem pregledu ocenil, da ponudba ne odraža resnične vrednosti podjetja.
