Obveznice

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je 21.01.2015 na Ministrstvo za finance (MF) naslovilo zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja in sicer o stanju depozitov Republike Slovenije v Banki Celje, d.d. na dan 30.09.2014 in 16.12.2014 (dan izbrisa delničarjev in obvezničarjev). Čeprav bi moralo MF odgovore posredovati v roku 30 dni, smo v Društvu MDS danes prejeli obvestilo, da bodo za podatek morali zaprositi kar samo Banko Celje, d.d., odgovor pa naj bi prejeli do 01.04.2015. Očitno smo v Društvu MDS na petek 13. prejeli že prvo prvo-aprilsko šalo, saj bomo na podatek morali čakati več kot 60 dni.

Ljubljana, 13. februar 2015

Država ne pozna svojega lastnega stanja depozitov?!

Iz prejeta sklepa s strani MF je razbrati, da bo v postopek povabljena Banka Celje, kar nakazuje, da MF nima podatka o stanju depozitov tako na dan 30.09.2014 kakor tudi na dan 16.12.2014, čeprav je slednji datum tudi dan, ko so bili z odredbo Banke Slovenije izbrisani vsi delničarji in obvezničarji Banke Celje. 

Spomnimo, da je bila odločba in odredba o ukrepih, s katero je bilo razlaščenih 684 delničarjev in 177 obvezničarjev Banke Celje tajna kar 55 dni.

V Društvu MDS se zato opravičeno sprašujemo, ali morda pri podaljšanju roka ne gre za usklajeno delovanje MF in Banke Slovenije, zato bomo na današnji izredni seji Odbora za finance in monetarno politiko to vprašanje zastavili Ministru za finance in Državni sekretarki in seveda Guvernerju Banke Slovenije.

Za ogled TV prispevka iz Odmevov na RTV Slovenija 1 z dne 10.02.2015 kliknite na sliko ali tukaj.

ROSVITA PESEK (voditeljica): Bi tudi Slovenjo lahko doletela podobna zgodba, kot včeraj Švico, ko so mednarodni novinarji razkrili, da je švicarska banka HSBC skrivala podatke o tajnih računih in izvoru denarja in bomo tudi mi dobili afero Slovenialeaks. Časnik Finance namreč danes razkriva zgodbo o tem, kako naj bi v Banki Slovenije prirejali bilance bank, na podlagi katerih so potem lahko razlastili lastnike obveznic in delnic. 

FLORJAN ZUPAN (novinar): Tadej Kotnik, tudi sam razlaščeni lastnik obveznic, se sklicuje na anonimni vir iz Banke Slovenije, ki naj bi mu dal podatke o spornih izračunih, ki so bili potem podlaga za razlastitev. 

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) vse pristojne organe poziva, da skladno s svojimi pristojnostmi nemudoma uvedejo preiskavo zoper uslužbence Banke Slovenije, predvsem njeno vodstvo in vodje/direktorje ključnih oddelkov. V članku z naslovom »Banka Slovenije, laži in potvarjanja«, objavljen na spletni strani časopisa Finance z dne 09.02.2015 (ob 12.25 uri), avtor članka navaja dejstva, ki lahko predstavljajo storitev več kaznivih dejanj, ki naj bi jih zakrivile ključne osebe iz Banke Slovenije.

Ljubljana, 09. februar 2015

Društvo MDS je na Policijo tudi uradno podalo naznanitev kaznivega dejanja s prošnjo, da se po uradni dolžnosti preveri sume storitve kaznivih dejanj.

Društvo MDS, ki v postopkih pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije dokazuje neustavnost ukrepov Banke Slovenije že od leta 2013 v primeru Abanke Vipa in NLB je januarja 2015, na Upravno sodišče RS, vložilo Tožbo zoper odločbo Banke Slovenije o izrednih ukrepih št. PBH-24.20-024/13-023 z dne 16. 12. 2013, izrečenih Banki Celje d.d. in Pobudo za oceno ustavnosti na Ustavno sodišče RS, zaradi razlastitve delničarjev Banke Celje.

Iz današnjega članka v Financah sledi, da so bili delničarji in obvezničarji slovenskih bank žrtev »potencialne velike zarote, saj naj bi bili podatki, ki so bili podlaga za vse ukrepe domnevno prirejeni, seveda v škodo ½ prebivalcev Republike Slovenije, ki so bili bodisi delničarji ali obvezničarji neposredno ali preko pokojninskih družb in skladov ter zavarovalnic.

V Društvu MDS zato javno pozivamo vse pristoje organe, naj raziščejo naznanilo več sumov kaznivih dejan, kot sledi iz priloženega člnaka, po uradni dolžnostiu in naj enkart za vselej naredijo konec tajnim dekretom, ki aspominjajo na »revolucionarne čase« na pa na demokracijo 21 stoletja.

Za ogled TV prispevka iz Odmevov RTV Slovenije 1 z dne 23. januar 2015 kliknite na sliko ali tukaj.

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je, preko pooblaščene odvetnice Tamare Kek, na Upravno sodišče RS, dne 15.1.2015, vložilo Tožbo zoper odločbo Banke Slovenije o izrednih ukrepih št. PBH-24.20-024/13-023 z dne 16. 12. 2014, izrečenih Banki Celje d.d. Toženi stranki sta Republika Slovenija in Banka Slovenije. Danes 23.01.2014 pa je v imenu delničarjev, ki so bili do izbrisa skupaj lastniki 13,44 % delnic Banke Celje, vložilo še Pobudo za oceno ustavnosti na Ustavno sodišče RS, zaradi razlastitve delničarjev Banke Celje.

Ljubljana in Celje, 23. januar 2015

Delničarji in obvezničarji Banke Celje brez svojega premoženja čez noč

Spomnimo, da je Banka Slovenija 16.12.2014 izdala Odločbo o izrednih ukrepih, s katero je enostransko razlastila imetnike delnic in obveznic Banke Celje pod pretvezo, da je Banka Celje v slabem finančnem stanju in je kapital banke negativen. V nasprotju s tem, pa rezultati Banke Celje na dan 30.09.2014 navajajo, da knjigovodska vrednost delnice Banke Celje znaša 82,40 EUR in tako do danes ni jasno, kako lahko uradniki Banke Slovenije in Ministrstva za finance tako kreativno pišejo odločbe brez vsake pravne ali ekonomske podlage. 

Pri tem bi bilo zanimivo izvedeti koliko depozitov je imela Republika Slovenija v Banki Celje na dan izbrisa, saj bi skladno z ZGD-1 morali zaradi NLB in SDH, ki sta skupaj imel v lasti 51 % Banke Celje in oba sta v 100 % lasti Republike Slovenije vse depozite pretvoriti v kapital in šele nato opraviti izbris. 

Kreativna matematika Banke Slovenije in Ministrstva za finance ter sklicevanje na Bruselj

Več kot očitno je, da si Banka Slovenije in Ministrstvo za finance jemljeta v roke temeljno pravico in sicer pravico do zasebne lastnine, ki je zapisana v Ustavi Republike Slovenije, saj so cenjeni uradniki brez vsakršne resne podlage razlastila sedaj že štiri (4) slovenske banke, ves čas pa se opirajo na stavek, da je tako zahtevala Evropska komisija, pa čeprav ne gre za drugega kot sporočilo Evropske komisije, ki na ravni Evropske unije (EU) ni zavezujoče.

V nasprotju z navedenim ter ne ozirajoč se na finančne podatke Banke Celje, ki je izkazovala pozitiven kapital še manj kot tri mesece pred razlastitvijo, so delničarji in obvezničarji bili dobesedno okradeni. Tako je 684 delničarjev izgubilo nekaj manj kot 42 milijonov EUR, 177 obvezničarjev (110 fizičnih in 67 pravnih oseb) in lastnikov podrejenih depozitov pa 92,25 milijonov EUR.

Kršitev temeljnih ustavnih pravic

Z omenjeno razlastitvijo je Banka Slovenije skupaj z Ministrstvom za finance kršila tudi temeljne ustavne pravice in sicer pravico do zasebne lastnine, pravico do svobodne gospodarske pobude ter načela pravne države.

Za ogled TV prispevka ​novinarja Florijana Zupana iz Dnevnika TV SLO 1 ob 19.00 uri, z dne 04.12.2014 klikniteTUKAJ ali na sliko.

Danes je v javnosti odjeknila novica, da naj bi Banka Slovenije že pripravljala vse potrebno za izbris vseh terjatev imetnikov podrejenih obveznic do Banke Celje v višini 95 milijonov evrov. Banka Slovenije do izdaje odločbe Evropske komisije te novice ne želi komentirati, neuradno pa je slišati, da bo odločba zagotovo izdana že v prvi polovici letošnjega decembra.

Doslej je Banka Slovenije od Banke Celje za doseganje kapitalske ustreznosti zahtevala dokapitalizacijo v višini 160 milijonov evrov, kar bi pomenilo, da je njen kapital trenutno negativen v višini okoli 20 do 30 milijonov evrov.

Izbris vseh podrejenih obveznic Banke Celje bi bil mogoč le, če bi bil njen kapital negativen za vsaj 95 milijonov evrov, neuradno pa naj bi Banka Slovenije naročila novo vrednotenje, ki bo skladno s tem pogojem.

Društvo Mali delničarji Slovenije je zato že pozvalo Upravo Banke Celje, naj preko sistema SEONET nemudoma objavi ustrezne informacije.

Ljubljana, 03. december 2014

Podrejeni dolg Banke Celje znaša 94,8 mio EUR

Banka Celje je izdala več obveznic, v podrejeni dolg pa se uvrščajo obveznice serije 10, 11, 12 in 16, v skupni emisijski vrednosti 88,7 milijona evrov. K podrejenemu dolgu pa je potrebno prišteti še natečene a neizplačane obresti v skupni višini cca. 2,8 milijona evrov ter 3,3 milijona EUR podrejenih obveznosti.  

Ali se ponavlja scenarij izpred leta dni uporabljen pri NLB, NKBM, Abanki Vipa, Probanki in Factor banki?

V kolikor je temu tako, z gotovostjo lahko trdimo, da bo Evropska komisija izdala odločbo, s katero bo potrdila, da je predlagani ukrep izbrisa, skupaj z državno dokapitalizacijo in ostalimi ukrepi za stabilnost Banke Celje, skladen s pravili EU o državnih pomočeh.

Imetnik obveznic NLB26, ki so mu bile konec decembra leta 2013 na podlagi odločbe Banke Slovenije izbrisane obveznice, je kot oškodovanec na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani naznanil sum storitve kaznivega dejanja zoper neznane osebe - odgovorne na NLB, d.d., zaradi ponareditve poslovne listine po določilih Kazenskega zakonika RS (KZ-1), zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, poslovne goljufije in preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji.

Ljubljana, 20. oktober 2014

Kot je oškodovanec navedel v obrazložitvi naznanitve suma storitve naštetih kaznivih dejanj, je v nakup podrejenih obveznic NLB26 leta 2010 vložil privarčevana sredstva. Glede na to, da je bila NLB d.d. takrat že dokapitalizirana iz proračuna RS, se je v javnosti ves čas ustvarjal vtis, da je dokapitalizacija bank končana in glede na zagotovila bančnih uslužbencev banke, ki je obveznice ponujala v nakup fizičnim osebam pri okencih v svojih poslovalnicah, je kupil obveznice NLB26, ki so bile predmet izrečenih izrednih ukrepov z odločbo Banke Slovenije z dne 17. 12. 2013. 

Na podlagi navedene odločbe je oškodovanec izgubil vsa svoja sredstva, ki jih je posodil NLB d.d. z nakupom obveznic v zameno za obresti.

Odgovorni v NLB so očitno poznali svoj slab ekonomski položaj, vendar so ga prikazovali kot dobrega 

Oškodovanec je v naznanitvi suma storitve kaznivih dejanj zapisal mnenje, da so odgovorni v NLB d.d.  glede na rezultate stresnih testov, očitno poznali svoj slab ekonomski položaj, ki so ga prikazovali kot dobrega in s tem zagotavljali upnikom banke, da bodo obveznosti banke iz naslova obveznic NLB26 poplačane. S tem, ko so v poslovne knjige NLB d.d., ki so pomembne za poslovni promet z drugimi pravnimi in fizičnimi osebami ali so namenjene za odločitve v zvezi z gospodarsko ali finančno dejavnostjo, očitno vpisali lažne podatke o dobičku ali izgubi ali druge podatke v prospektu in pri objavi letnega poročila, kar je vplivalo na to, da se je oškodovanec odločil za nakup obveznic NLB26 oziroma za njihovo neprodajo, so pri sklenitvi pogodbe o prodaji obveznic NLB26 oziroma pri izvajanju tega pravnega posla preslepili oškodovanca, in si posledično d.d. pridobili veliko premoženjsko korist.

Tveganja iz prospekta za prodajo obveznic NLB26 v razmerju do dejanskega finančnega stanja banke - teorija in praksa?!

Kot kupec obveznic NLB26 je oškodovanec v skladu s podatki iz prospekta s pogodbo o nakupu prevzel le riziko za nevarnost uvedbe stečajnega postopka nad NLB d.d. ali za primer prenehanja poslovanja NLB d.d. (ob večkratnem zagotovilu, da je NLB d.d. zanesljiva sistemska poslovna banka in da stečaj ni mogoč), ne da bi se mu bilo, zaradi zaupanja v banko, treba spuščati v preverjanje točnosti in pravilnosti bančnih knjigovodskih in računovodskih podatkov in o tem, ali mu je poslovna banka pri prodaji  navedenih obveznost kaj zamolčala ali prikrila, kar bi sicer vplivalo na njegovo odločitev o nakupu obveznic. Poleg tega skladno z, v času nakupa veljavne b. točke prvega odstavka 19. člena Sklepa Banke Slovenije o izračunu kapitala bank, hranilnic hibridni instrumenti temeljnega kapitala niso bili razpoložljivi za kritje izgube tudi v času rednega poslovanja. 

Lažno prikazovanje ali prikrivanje dejanskih okoliščin finančnega stanja v NLB d.d. se je nanašalo na bistvene podatke, pomembne za odločitev o nakupu t.i. podrejenih obveznic NLB26, torej na bistvene podatke pri poslovanju z vrednostnimi papirji, pri katerem je bil oškodovanec s prospektom za izdajo podrejenih obveznic NLB26, vključno z značilnostmi in pogoji obveznic seznanjen s ponudbo NLB d.d. o prodaji podrejenih obveznic NLB26, seznanjen zgolj z dejstvom (kot je navedeno v potrdilu o vpisu obveznic NLB26: 

»(I) da gre pri obveznicah za finančni instrument, ki je glede izplačil v primeru stečaja ali prenehanja opravljanja dejavnost izdajatelja podrejen vsem  terjatvam navadnih upnikov do izdajatelja in terjatvam vseh upnikov iz naslova instrumentov dodatnega kapitala II (kot je opredeljen v sklepu o izračunu kapitalske ustreznosti bank in hranilnic) in

(II) da terjatve iz naslova  obveznic niso vključene v sistem zajamčenih vlog v Republiki Sloveniji ter obveznosti izdajatelja iz naslova obveznic niso zavarovane z garancijo ali kakšno drugo obliko  zavarovanja.«

Zaradi navedenega oškodovanec utemeljeno sumi, da so odgovorne oseben NLB d.d. kupcem podrejenih obveznic ves čas prekrivale dejansko slabo finančno stanje banke, zaradi česar so bili kupci obveznic NLB26 zavedeni in preslepljeni ne samo v času nakupa obveznic NLB26 temveč tudi nadalje pri izvrševanju pravnega posla, ki se je zaključil z izrekom izrednih ukrepov po ZBan-1L in izgubo vloženih oziroma posojeni sredstev poslovni banki.

Ali so bili podatki o finančnem stanju NLB resnični ali neresnični?

V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) smo pozorno prebrali odločbo, ki pomeni zadržanje izvajanja zakona nekaterih členov Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Z določenimi navedbami se lahko celo strinjamo, a se v vsebino, ki jo je spisala sodna veje oblasti ne bomo spuščali. Pri tem bi želeli le opozoriti na neenakost obravnave ustavnih pobud in zahtev, saj so pobudniki vlogo vložili dne, 18.09.2014 in 22.09.2014, Ustavno sodišče, pa je zadevo obravnavalo in zadržalo že 02.10.2014, torej v manj kot 14 dneh.

Ljubljana, 03. oktober 2014

Razlaščeni obvezničarji in mali delničarji čakajo na odločitev že več kot 10 mesecev

Ustavno sodišče je dobil dve zahtevi in prek 10 pobud za oceno ustavnosti določil ZBan-1L, kjer obvezničarji, ki so denar posodili bankam in delničarji, ki so bili lastniki bank in so delnice vplačali z denarjem, zahtevajo prednostno obravnavo in zadržanje spornih določil Zban-1L, a je Ustavno sodišče zadevo sprejelo le v absolutno prednostno obravnavo in ne v zadržanje, o zadevi pa še ni odločilo, čeprav mineva že 10 mesecev in je sodišče samo večkrat napovedalo, da bo odločitev sprejeta.

Zakaj veljajo dvojna merila?

Če pa že vlečemo analogijo z izdanim sklepom Ustavnega sodišča številka U-I-201/14-7, U-I-202/14-7 z dne 02. 10. 2014, z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da očitno za kreditodajalce (obvezničarje) in lastnike (delničarje) ne velja 14. člen Ustave, ki jim zagotavlja enakost pred zakonom, ne velja 22. člen Ustave, ki govori o enakem varstvu pravic, kot tudi ne 25. člen Ustave, ki govori o pravici do pravnega sredstva, med tem ko vse te pravice Ustavno sodišče v odločbi posredno priznava bankam, ki so kredite dajale in podjetjem, ki so kredite najemale, ter odločevalcem, ki so le te podeljevali. Tudi retroaktivnost Ustavno sodišče tu posredno pripozna bankam in kreditojemalcem, tega dejstva, pa zaenkrat ne pripoznava obvezničarjem in delničarjem.

Poziv Ustavnemu sodišču, naj nemudoma obravnava in odloči o ustavnih zahtevah in ustavnih presojah izpodbijanih členov Zban-1L

Kot se je v preteklih mesecih že izkazalo, so makroekonomske predpostavke na osnovi katerih je bil sprejet ukrep Banke Slovenije o razlastitvi obvezničarjev in delničarjev 5 slovenskih bank, bile napačne. Še več, namesto gospodarskega padca imamo gospodarsko rast in očitek, da bi zaradi potencialne obveznosti iz naslova obveznic v višini 505 milijonov EUR, lahko propade bančni sistem ne zdrži nobene resne presoje, saj le to predstavlja le 7 % rešene bančne luknje, ki jo pokrivamo davkoplačevalci torej tudi razlaščeni obvezničarji in delničarji.

Medij: TV SLO 3, Novinar: Gorazd Hočevar, Oddaja: OZADJA Datum: 19. sept. 2014, Dolžina: 16 min. 12 s.

Za ogled prispevka kliknite na posamezno sliko ali TUKAJ.

Sodelujoči: 

• Andrej Vizjak – bivši poslanec državnega zbora,
• Mateja Vraničar – državna sekretarka na Ministrstvu za finance RS,
• Peter Žigante – vlagatelj, kateremu so »izbrisali« obveznice  Abanke Vipa in NKBM,
• Tamara Kek – odvetnica, ki je vložila več pobud za oceno ustavnosti v imenu Društva MDS,
• Rajko Stanković - predsednik Društva MDS.