Novice

NPU vložil kazenske ovadbe zoper odgovorne v bančni sanaciji - bomo končno dočakali kakšen premik?!

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) pozdravlja novico, da je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) na specializirano državno tožilstvo (STD) podal kazenske ovadbe zoper odgovorne v sanaciji bank, od katere je minilo že več kot 5 let. Ob tem v Društvu MDS upamo, da bo svoje postopke v najkrajšem možnem času pričelo tudi Računsko sodišče. Naj pa ob tem izpostavimo še novico iz sosednje Italije, ki je v novem sprejetem proračunu predvidela tudi milijardo in pol za povračilo izgub malim vlagateljem v bankah, s čimer je bilo dano tudi jasno sporočilo Evropski komisiji.

Spomnimo, časopisa Delo in Finance sta točno pred 20 meseci, natančneje, 24. marca 2017 objavila dodatne podrobnosti v zvezi s sanacijo slovenskih bank; takrat neposredno podrobnosti iz sodne odredbe (celotno odredbo so razkrile Finance), ki je očitno bila podlaga za izvedbo hišnih preiskav v Banki Slovenije, Banka Slovenije pa je v sodelovanju z Evropsko centralno banko (ECB) poskušala javnost prepričati, da je vse v najlepšem redu in da je krivda na strani vseh ostalih (tudi policije), če tega ne razumejo. V Društvu MDS ne bomo ponovno poudarjali kako so zadeve šokantne, ampak bomo samo izrazili upanje, da bo Banka Slovenije kot institucija sedaj prenehala krivdo valiti na druge in bo pravosodnim organom omogočila, da strokovno opravijo svoje delo.

 

Ljubljana, 25. december 2018


 

Poziv SDT k čimprejšnji proučitvi vloženih kazenskih ovadb NPU zoper vse odgovorne

Društvo MDS poziva STD, da v kar najkrajšem možnem času prouči vložene kazenske ovadbe NPU zoper vse odgovorne v Banki Slovenije, s katerimi bi se ta 'saga', ki se vleče že več kot 5 let, končala z epilogom, saj ima slovenska javnost upravičena pričakovanja, da bo izvedela, kaj vse se je zares dogajalo v Banki Slovenije ob 5 milijardni bančni sanacij z davkoplačevalskim denarjem in kdo je za očitno preplačilo odgovoren in kako bo ta denar povrnjen davkoplačevalcem?

 

Vlada RS naj bi končno izpolnila odločbo ustavnega sodišča

Nova Vlada Republike Slovenije je v sredini decembra 2018 sporočila, da je v pripravi zakon, ki bo sledil odločbi Ustavnega sodišča in je to ena od prednostnih nalog nove Vlade. Tako naj bi bil v januarju 2019 pripravljen osnutek, ki bo poslan v javno razpravo in naj bi bil končno sprejet v prvem četrtletju leta 2019.  Ali bo to res ali ne pa bo pokazal čas.

 

Glede na dejansko stanje sta po mnenju Društva Mali delničarji Slovenije možni le dve rešitvi:

  • hitra ureditev učinkovitega sodnega varstva z zagotovitvijo vpogleda v vse ključne podatke o prenehanju kvalificiranih obveznosti bank pred specializiranim sodiščem, z oblikovanjem senatov sodnikov iz več Okrožnih sodišč, zaradi zagotavljanja neodvisnega in pravičnega sojenja ter pravice do nepristranskega sodnika, s poudarkom na tem, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, da se taksa v tem postopku ne plača in da stroške morebitnih izvedencev krije država,
  • priprava odškodninske sheme z enostavnim postopkom poravnavanja pred sodišči. In kako naj bi ta shema izgledala? Republika Slovenija izda 15 ali 20 letne obveznice, ki kotirajo na organiziranem trgu, strošek izdaje pa bremeni Banko Slovenije, ki je kot vse kaže neupravičene ukrepe izrekla v prevelikem obsegu, glede na dejansko stanje. Tako bi po sprejemu poravnalne sheme tisti, ki nebi mogel počakati dospetja le te obveznice lahko  prodal, naravni kupci teh obveznic pa so pokojninski skladi, zavarovalnice in druge finančne institucije.

 

Spomnimo se, kaj vse je šlo narobe v bančni sanaciji 

Izraz "bančni izbrisi" je javnosti bolj poznan, sicer pa je šlo za prenehanje kvalificiranih obveznosti bank na podlagi odločb Banke Slovenije v skladu s tedaj veljavnim Zakonom o bančništvu (ZBan-1). Od prvih bančnih izbrisov torej mineva 5 let, nekdanji delničarji in imetniki podrejenih obveznic bank pa vse danes še vedno niso dobili in nimajo na razpolago učinkovitega sodnega varstva.

Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 odločilo, da je bil 350.a člen ZBan-1 (varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih) v neskladju z Ustavo  in Državnemu zboru (DZ) naložilo, da mora v šestih mesecih odpraviti ugotovljeno protiustavnost.

Čeprav je Ustavno sodišče DZ naložilo, da mora najkasneje v šestih mesecih (torej do maja 2017!) odpraviti ugotovljeno protiustavnost 350.a člena ZBan-1, ki se nanaša na odsotnost učinkovitega  sodnega varstva nekdanjih imetnikov, Vlada in DZ tega do danes še vedno nista storila. Predlog zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB), mora nekdanjim imetnikom omogočiti učinkovito sodno varstvo, zato v nadaljevanju navajamo glavne poudarke, ki so tako rekoč nujni, v kolikor se želi slediti odločbi Ustavnega sodišča in hkrati omogočiti, da imajo prizadeti pravice, ki so ustavno zagotovljene vsem državljankam in državljanom RS.

 

Razlaščenci sedaj upravičeno pričakujejo še hitrejše delovanje računskega sodišča, ki nima več pravnih zadržkov za revidiranje Banko Slovenije

5 let od bančne razlastitve 1/2 mio državljanov Republike Slovenije

Jutri, 18. decembra 2018, bo minilo 5 let od skrivnostne sanacije slovenskega bančnega sistema in z njo povezanih "bančnih izbrisov", ki so bili izvedeni v NLB, Novi KBM ter Abanki in nato še konec leta 2014 za takratno Banko Celje.

Glede na dejansko stanje sta po mnenju Društva Mali delničarji Slovenije (v nadaljevanju: Društva MDS) možni le dve rešitvi:

  • hitra ureditev učinkovitega sodnega varstva z zagotovitvijo vpogleda v vse ključne podatke o prenehanju kvalificiranih obveznosti bank pred specializiranim sodiščem, z oblikovanjem senatov sodnikov iz več Okrožnih sodišč, zaradi zagotavljanja neodvisnega in pravičnega sojenja ter pravice do nepristranskega sodnika, s poudarkom na tem, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, da se taksa v tem postopku ne plača in da stroške morebitnih izvedencev krije država,
  • priprava odškodninske sheme z enostavnim postopkom poravnavanja pred sodišči.

Zavedati se je treba, da:

  • kakršnokoli nadaljnje pasivno ravnanje lahko povzroči velike stroške na strani države zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku ter dostopa do sodišča v smislu učinkovitega sodnega varstva, in sicer z vlaganjem tožb pred domačimi sodišči ali Evropskim sodiščem za človekove pravice,
  • bi vzpostavitev odškodninske sheme doprinesla k hitri in učinkoviti rešitvi večine sporov, pri čemer bi bilo kljub temu treba vzpostaviti tudi učinkovito sodno varstvo, saj morajo imeti nekdanji imetniki kvalificiranih pravic bank pravico, da se odločijo, ali k poravnavi pristopijo ali ne,
  • bi vzpostavitev odškodninske sheme doprinesla k bistvenemu zmanjšanju obremenitve sodstva s tovrstnimi spori in s tem tudi stroške delovanja sodnega sistema.

Ljubljana, 17. december 2018

 

RAČUNSKO SODIŠČE BO REVIDIRALO BANKO SLOVENIJE

 

Društvo MDS je te dni prejelo odgovor Računskega sodišča Republike Slovenije, ki se zaveda pomembnosti morebitne revizije, hkrati pa v odgovoru ne navede natančne časovnice, kdaj naj bi to izvedel. V Društvu MDS upamo in si želimo, da bodo postopki stekli najkasneje v prvi polovici leta 2019. 

Torej po 5 letih in več milijard EUR vredni sanaciji bank, ki so jo plačali slovenski davkoplačevalci (izbrisani vlagatelji pa celo dvakrat, kot vlagatelji in še kot davkoplačevalci), ostajajo odprta najmanj naslednja vprašanja:

 

  • Kdo vse je morebiti vplival na pripravo in izbor metodologije?
  • Kako je potekal izbor izvajalcev in svetovalcev pri AQR in stresnih testih?
  • Kako so se vrednotile nepremičnine in terjatve?
  • Ali so bila vrednotenja v AQR res skladna z MSRP, kot ustno trdijo avtorji izbrisa, a tega nikoli niso podprli z nobenim dokumentom (pritožba Gorenjske banke, ki jo je objavila nacionalna televizija, izrecno trdi nasprotno)?
  • Kdo je določal sezname terjatev, ki so jih morale banke prenesti na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), in kdo je določal diskonte (Evropska komisija trdi, da jih je Banka Slovenije, ta pa trdi, da jih je Evropska komisija)?
  • Ali je Banka Slovenije ravnala po navodila tretjih oseb (uradnikov ECB, EK in drugih) tudi že v času sanacije, pa čeprav takrat ni bila del enotnega bančnega sistema ECB in posledično ECB niti nihče drug ni imel pristojnosti dajati kakršnih koli navodila Banki Slovenije?

 

VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE NAJ BI KONČNO IZPOLNILA ODLOČBO USTAVNEGA SODIŠČA

 

Nova Vlada Republike Slovenije je te dni sporočila, da je v pripravi zakon, ki bo sledil odločbi Ustavnega sodišča in je to ena od prednostnih nalog nove Vlade. Tako naj bi bil v januarju 2019 pripravljen osnutek, ki bo poslan v javno razpravo in naj bi bil končno sprejet v prvem četrtletju leta 2019.  Ali bo to res ali ne pa bo pokazal čas.

 

SPOMNIMO SE, KAJ VSE JE ŠLO NAROBE V BANČNI SANACIJI

 

Izraz "bančni izbrisi" je javnosti bolj poznan, sicer pa je šlo za prenehanje kvalificiranih obveznosti bank na podlagi odločb Banke Slovenije v skladu s tedaj veljavnim Zakonom o bančništvu (ZBan-1). Od prvih bančnih izbrisov torej mineva 5 let, nekdanji delničarji in imetniki podrejenih obveznic bank pa vse danes še vedno niso dobili in nimajo na razpolago učinkovitega sodnega varstva.

Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 odločilo, da je bil 350.a člen ZBan-1 (varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih) v neskladju z Ustavo  in Državnemu zboru (DZ) naložilo, da mora v šestih mesecih odpraviti ugotovljeno protiustavnost.

Čeprav je Ustavno sodišče DZ naložilo, da mora najkasneje v šestih mesecih (torej do maja 2017!) odpraviti ugotovljeno protiustavnost 350.a člena ZBan-1, ki se nanaša na odsotnost učinkovitega  sodnega varstva nekdanjih imetnikov, Vlada in DZ tega do danes še vedno nista storila. Predlog zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB), mora nekdanjim imetnikom omogočiti učinkovito sodno varstvo, zato v nadaljevanju navajamo glavne poudarke, ki so tako rekoč nujni, v kolikor se želi slediti odločbi Ustavnega sodišča in hkrati omogočiti, da imajo prizadeti pravice, ki so ustavno zagotovljene vsem državljankam in državljanom RS.

 

KAJ POTREBUJEJO OŠKODOVANCI ZA UČINKOVITO PRAVNO VARSTVO

  • Cenitve, ki so bile podlage za vrednotenje premoženja bank morajo biti na vpogled v celoti, popolnoma necenzurirane; tako je povedalo že US (točka 123 obrazložitve U-I-295/13-260: "Pravovarstvene možnosti tožnikov bi bile učinkovite le ob možnosti polnega vpogleda v listine v zvezi z izbrisom ali konverzijo, s katerimi je razpolagala BS, po katerem jim mora ostati še zadosten čas za pripravo tožbenega zahtevka").
  • Sodna taksa za tiste, ki bi se odločili sprožiti postopek ne sme biti takšna, kot velja v odškodninskih postopkih, saj gre za tožbo proti državi in to še oseb, ki jih je država razlastila, sedaj pa morajo slednji po specialnem zakonu dokazovati, da je bila razlastitev neustrezna. Primerna bi bila taksa, ki velja za upravne spore (148 EUR na osebo).
  • Stranske intervencije ECB ne smejo biti dovoljene, saj Slovenija ob izvedenih ukrepih sanacije ni bila del enotne bančne unije.
  • Izvedenci v postopkih morajo biti strokovnjaki za vrednotenja po mednarodnih standardih (MSRP, MSOV) z ustreznimi licencami v RS, ne pa družbe iz tujine.
  • Izbor izvedencev pa bi moral potekati tako kot v ostalih takšnih postopkih v RS in nazadnje tudi tarife zanje morajo biti standardne.

 

Konec blokade Računskega sodišča – končno revizija vloge Banke Slovenije v bančnih izbrisih

Ustavno sodišče RS je z dne 06.11.2018 (številka sklepa U-I-168/17-28) ustavilo postopek ocene ustavnosti Zakona o Banki Slovenije (ZBS-1) in Zakona o dopolnitvi ZBS (ZBS-1C), ki ga je sprožila Banka Slovenije. S postopkom je Banka Slovenije blokirala Računsko sodišče, da slednje ni moralo opraviti revizije vloge Banke Slovenije v spornih izbrisih bančnih vlagateljev v decembru 2013. Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) pozdravlja novic o umiku blokade Računskega sodišča in ob tem upamo, da bo postopek revizije stekel v najkrajšem možnem času in bo zagotovljeno tudi polno sodelovanje revidiranca; Banke Slovenije.

 

Ljubljana, 08. november 2018


 

Poziv Računskemu sodišču

Društvo MDS ob tej novici poziva Računsko sodišče, da nemudoma pristopi k postopku revizije, saj odgovore na številna vprašanja čakamo že 5 let, med tem pa so prizadeti vlagatelji bili označeni z vsemi možnimi negativnimi predznaki, ki jih vedno znova ponavljajo ključni akterji izbrisov.

Po skoraj 5 letih in več milijard EUR vredni sanaciji bank, ki so jo plačali slovenski davkoplačevalci, ostajajo odprta najmanj naslednja vprašanja:

  • Kdo vse je morebiti vplival na pripravo in izbor metodologije?
  • Kako je potekal izbor izvajalcev in svetovalcev pri AQR in stresnih testih?
  • Kako so se vrednotile nepremičnine in terjatve?
  • Kdo je določal sezname terjatev, ki so jih morale banke prenesti na Družbo za upravljanje terjatev bank in po kakšnih diskontih?
  • Ali je Banka Slovenije ravnala po navodila tretjih oseb (uradnikov ECB in drugih) v času sanacije, pa čeprav takrat Banka Slovenije ni bila del enotnega bančnega sistema ECB in posledično ECB niti nihče drug ni imel pristojnosti dajati kakršnih koli navodila Banki Slovenije?

 

Odziv Društva MDS na »ESČP uvedlo postopek proti Sloveniji v povezavi z bančno sanacijo«

Odziv Društva MDS na »ESČP uvedlo postopek proti Sloveniji v povezavi z bančno sanacijo«

Glede na današnje razkritje, da je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) uvedlo postopek proti Sloveniji zaradi več vprašanj, povezanih z zagotavljanjem pravnih sredstev za male delničarje in imetnike podrejenih obveznic, katerih premoženje je bilo izbrisano v sanaciji bank konec leta 2013 in 2014.

Društvo Mali delničarji Slovenije naslavlja ponovni javni poziv Vladi Republike Slovenije, Državnemu zboru Republike Slovenije in pristojnim ministrstvom, da nemudoma pristopijo k takojšnemu sprejemu zakona, ki bo uredil učinkovito sodno varstvo bivših imetnikov kvalificiranih obveznost (obvezničarjev in delničarjev) po odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije Izvedba odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije zamuja skoraj že 2 leti.  S temi popravki morajo zagotoviti učinkovita pravna sredstva izbrisanim vlagateljem in omogočiti nemoten dostop do vse relevantne dokumentacije, ki je na žalost po večini še vedno tajna. 

Nespoštovanje odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije kaže na nedopustno pravno ignoranco izvršne in zakonodajne veje oblasti in ni v ponos Republiki Sloveniji. Tako praksa je značilna za totalitarne režime, kar Republika Slovenija nikakor ni in ne sme postati.

Hkrati smo v Društvu MDS še vedno prepričani, da bi lahko Republika Slovenija vzpostavila takoimenovano poravnalno shemo, ki bi omogočila sklenitev izvensodnega sporazuma z razlaščenimi delničarji in obvezničarji  NLB, Nove KBM, Banke Celje, Abanke, Probanke in Factor banke o nadomestitvi škode, ki so jo utrpeli vlagatelji ob izbrisu 2013 in 2014. V ta namen bi Republika Slovenija izdala obveznice z ročnostjo 10 do 20 let in jih skotirala na organiziranem trgu. Kdor ne bi mogel čakati na dospetje, bi lahko te obveznice prodal na organiziranem trgu, njihovi naravni kupci pa bi bili pokojninski skladi, zavarovalnice in druge finančne ustanove, ki potrebujejo take instrumente (obveznice) za izpolnjevanje pogodbenih obveznosti iz njihovih izdanih finančnih produktov (rentno varčevanje, zajamčeni donosi …)

V Društvu MDS javno pozdravljamo odločitev Banke Slovenije, ki je prejšnji teden umaknila vlogo na US in s tem končno dovolila računskemu sodišču revidiranje Banke Slovenije, s čimer bi lahko prvič dobili tudi neodvisen strokovni vpogled v procese, ki so vodili v izbrise leta 2013 in 2014.

Prvi teden prodaje delnic Nove ljubljanske banke

Iztekel se je prvi teden prodaje Nove ljubljanske banke. Ne banka, ne SDH še ne razkrivata, kakšno je zanimanje vlagateljev, koliko delnic je torej že vplačanih. Rok za nakup se izteče v sredo. Kje in kako lahko kupite delnice in koliko denarja potrebujete? 

Za ogled TV prispevka novinarja Marka Milenkovića iz oddaje 24 ur na POP TV z dne 01.11.2018 pritisnite TUKAJ ali na sliko.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Medij: POP TV Datum: 02. 11. 2018 Oddaja: 24UR Čas:19:18 Trajanje: 03:00 Doseg: 707.266

EDI PUCER (voditelj): Iztekel se je prvi teden prodaje Nove ljubljanske banke.

DARJA ZGONC (voditeljica): Ne banka ne SDH še ne razkrivata kakšno je zanimanje vlagateljev , koliko delnic je torej že vplačanih. Rok za nakup se izteče v sredo, kje in kako lahko kupite delnice in koliko denarja potrebujete pa je preverjal Marko Milenkovič.

MARKO MILENKOVIČ (novinar): Če bi radi sodelovali pri privatizaciji NLB-ja in torej kupili delnice banke imate čas še do srede 7. novembra do 13. ure. Morate pa za to osebno obiskati eno od desetih poslovalnic banke. Delnice lahko plačate v treh poslovalnicah v Ljubljani, v Kopru, Kranju, Domžalah, Mariboru, Murski soboti, Novem mestu in Velenju. Pri obisku banke nikar ne pozabite.

ALENKA SKOK (bančna svetovalka v NLB): Stranke potrebujejo veljavi osebni dokument, davčno številko, trgovalni račun ki je odprt pri Novi ljubljanski banki in pa številko osebnega računa. MILENKOVIČ: Trgovalni račun vam bo NLB brezplačno odprla, do konca novembra bo delnice tudi brezplačno prenesla na račune pri drugih borzno -posredniških hišah. Plačati boste morali le stroške KDD in seveda same delnice. Država prodaja 50 do 75 odstotkov banke, desetina tega je na voljo malim vlagateljem, vsak mali vlagatelj pa mora vpisati najmanj 10 delnic in zanje vplačati najvišjo ceno 66 evrov. Torej za sodelovanje pri privatizaciji NLB potrebujete najmanj 660 evrov, če bo končna cena nižja pa boste razliko dobili nazaj na osebni račun.

RAJKO STANKOVIĆ (Društvo Mali delničarji Slovenije): Interesov na žalost ne zaznavamo nič torej mali vlagatelji so še vedno skeptični zaradi preteklih dejanj pri NLB-ju.

MILENKOVIČ: A tudi sam poudarja da je ključen donos, ki ga vlagatelji pričakujejo.

STANKOVIĆ: Donosi, ki so pa sedaj zanimivi pa govorimo vse kar je več od 4 do 6 procentov je zanimiv donos.

SDH in NLB objavila namero za prodajo delnic NLB

Za ogled tv prispevka oddaje 24 UR z dne 15.10.2018 ob 19.00 uri novinarke Suzane Perman pritisnite TUKAJ ali na sliko.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

SDH in NLB sta objavili namero za prvo javno ponudbo delnic na ljubljanski in londonski borzi. Ponudba se bo nanašala na najmanj 50 odstotkov delnic plus ena delnica in največ na 75 odstotkov minus ena delnica. Prospekt za IPO bo po pričakovanjih objavljen 26. oktobra.

RAJKO STANKOVIĆ (Društvo Mali delničarji Slovenije) izjava za 24 ur POP TV: Spomnimo se izbrisa leta 2013. Tak nakup ta trenutek ni pameten dokler niso rešene stvari na nazaj.

Za ogled TV prispevka iz oddaje Svet na Kanalu A z dne 15.10.2018 ob 18.00 uri novinarke Karmen Lugarič pritisnite TUKAJ ali na sliko.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

RAJKO STANKOVIĆ (Društvo MDS) izjava za oddajo Svet na Kanalu A: V našem društvu so mnenja, da tak nakup ta trenutek ni pameten, dokler niso rešene stvari za nazaj. Spomnimo se izbrisa leta 2013, v katerem so tako mali delničarji kot obvezničarji NLB, ostali brez svojih vložkov. Učinkovita pravna sredstva tudi 5 let po izbrisu niso na voljo.

Slovenski državni holding (SDH) in državna Nova ljubljanska banka sta objavili namero za prvo javno ponudbo delnic (IPO) na ljubljanski in londonski borzi.

Najprej bodo malim vlagateljem v Sloveniji v nakup ponudili deset odstotkov delnic NLB, nato pa 90 odstotkov delnic institucionalnim vlagateljem. Prodajalec bo na koncu delnice prerazporedil iz institucionalne tranše v tranšo za male vlagatelje ali obratno, odvisno od količine vpisov v posamezni tranši. 

Društvo MDS pozdravlja prvo odločitev sodišča glede podrejenih obveznic

Po današnjem poročanju časopisa Delo, je celjsko sodišče sprejelo prvo odločitev v primeru nekdanjih imetnikov podrejenih obveznic. Slednje je odločilo, da mora Abanka (kot pravna naslednica Banke Celje) kupcem podrejenih obveznic Banke Celje vrniti vplačani znesek skupaj z obrestmi. Čeprav sodba še ni pravnomočna, ta predstavlja prvo odločitev sodišča, ki vsebinsko naslavlja izbrise v slovenskih bankah. V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) pozdravljamo korak sodišča in upamo, da bodo slednjemu sledila tudi ostala sodišča.

 

Ljubljana, 29. september 2018


 

Za ogled prispevka iz oddaje Dnevnik na RTV Slovenija 1 z dne 29.09.2018 kliknite na sliko ali tukaj.

Poziv Vladi, Državnemu zboru in Banki Slovenije

Ob tem Društvo MDS poziva Vlado in Državni zbor, da nemudoma izpolnita zahtevo Ustavnega sodišča glede učinkovitega pravnega varstva, Banko Slovenije pa pozivamo, da nemudoma izroči vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za izbrise, kar izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča. Nadalje pozivamo Banko Slovenije, da preneha preprečevati Računskemu sodišču, da le to neodvisno pregleda delovanje Banke Slovenije, saj je več kot jasno, da Banka Slovenije v času izbrisov ni bila del enotnega sistema ECB na katerega se vsi vseskozi sklicujejo in s tem zavajajo slovensko javnost. 

Še vedno pa v Društvu MDS menimo, da bi lahko sklenili poravnalno shemo, s katero nebi obremenjevali sodišč. Na ta način bi lahko učinkovito (in precej ceneje) zaključili sramoten izbris delničarjev in obvezničarjev.

Skupščina delničarjev Gorenja

DEJAN LADIKA (voditelj): V Velenju so se delničarji Gorenja še zadnjič sestali na javni skupščini. Po junijskem prevzemi kitajskega Hisensa in današnji iztisnitvi malih delničarjev Gorenje ne bo več javna družba. Prav tako delnice ne bodo več kotirale na Ljubljanski borzi. Med načrti Kitajcev je prva tovarna televizorjev v Velenju in z njo 400 novih delovnih mest.

MARKO ŠTOR (novinar): Današnja skupščina delničarjev je bila za Gorenje le še formalnost. Skladno z zakonom bodo Kitajci malim delničarjem, ki niso sprejeli prevzemne ponudbe nakazali 12 evrov na delnico, torej toliko kot je znašala prevzemna cena.

RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva Mali delničarji Slovenije): To so bili predvsem delničarji, ki imajo manjše število delnic in so počakali, da bodo imeli čim manjše stroške.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Za ogled TV prispevka pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Medij: TV Slovenija 1 (Dnevnik), Datum in ura: Ponedeljek, 17. september 2018 ob 19.16 Avtor: Marko Štor  Voditelj: Dejan Ladika

Za ogled vseh sprejetih sklepov skupščine delničarjev Gorenja z dne 17. 09. 2018 pritisnite TUKAJ.

Mladinska knjiga Založba - delničarji brez dividend za 2017, imenovan nov član Nadzornega sveta

Delničarji Mladinske knjige Založba, d.d. so se na današnji skupščini seznanili z letnim poročilom za leto 2017 ter podelili razrešnico Upravi ter Nadzornemu svetu (NS). Skupščina je potrdila osnovni predlog Uprave in NS, da se ves bilančni dobiček za leto 2017 ne deli ter prenese v naslednje poslovno leto. Pooblaščenca Društva MDS sta zastopala delničarje - lastnike 55.000 delnic oziroma 4,5% celotnega kapitala oz 5,78 % prisotnega kapitala na skupščini.

 

Ljubljana, 23. avgust 2018


 

Poslovanje MKZ v letu 2017 slabše kot leto poprej, prihodki Skupine MK upadajo iz leta v leto 

Doseženi konsolidirani čisti prihodki družbe od prodaje v višini 71.128.876 EUR so bili glede na leto 2016 nižji za 3 %, glede na plan pa za 5 %. Nižji prihodki v primerjavi z letom 2016 so posledica krčenja direktnih prodajnih poti, ki je bilo večje od načrtovanega. Delež čistih prihodkov od prodaje, ki jih je Skupina MK dosegla na trgih Jugovzhodne Evrope, se je znižal s 13,3 % v letu 2016 na 12,7 % v letu 2017. 

Družba je leto 2017 zaključila z izgubo iz poslovanja v višini 259.799 EUR in čistim bilančnim dobičkom v višini 54.043 EUR.

Skupina MK je leto 2017 zaključila s konsolidirano izgubo iz poslovanja v višini 212.386 EUR ter čisto izgubo v višini 378.297 EUR. Dosežena čista izguba je bila za 61 % nižja kot v letu 2016, plan pa ni bil dosežen. V letu 2017 je Skupina ustvarila negativen denarni tok zaradi 3 milijonov EUR  vrednih naložb v računalniško programsko opremo ter tiskarske stroje. Zaradi negativnega toka so povečali tako kratkoročne kot dolgoročne finančne obveznosti. Dolgoročnih posojil so imeli konec prejšnjega leta 4,5 milijona EUR (zavarovana z menicami in hipotekami na nepremičninah), kar je 11 odstotkov več kot leta 2016, kratkoročna posojila so lani povečali za 1,3 milijona evrov in jih imajo za slabe 3 milijone EUR. 

Po besedah Uprave, glede na trende na trgu in dolgoročne spremembe nakupnih navad potrošnikov, povezane z novimi atraktivnimi načini preživljanja prostega časa in novimi tehnologijami, v celotni Skupini za izkoriščanje novih (predvsem tržnih) priložnosti potekajo razvojno-marketinški projekti, njihovi učinki pa se bodo kazali postopno v daljšem časovnem obdobju in za zdaj še ne nadomeščajo dovolj izpadov klasične prodaje. Pospešujejo se tudi aktivnosti za doseganje začrtanega obsega poslovnih aktivnosti. Prenovljeni poslovni model podjetja naj bi po določenem krajšem prehodnem obdobju spet omogočal dolgoročno vzdržno poslovanje založbe in Skupine v bistveno spremenjenih poslovnih in tržnih razmerah. S tem v zvezi za zdaj ostaja še vedno odprto tudi strateško lastništvo založbe in Skupine.

 

Polemično o delu Nadzornega sveta in Uprave, na koncu le podeljena razrešnica

Ob obravnavi poslovnih rezultatov ter predstavitvi Letnega poročila za 2017, spričo upadanja prihodkov družbe in Skupine, nedoseganja poslovnih načrtov ter izgube, se je na skupščini v okviru nasprotnega predloga malega delničarja Marka Potočnika razvila polemična razprava o odgovornosti in delu dosedanje Uprave in NS, ki je podal nasprotni predlog o nepodelitvi razrešnice organom vodenja in upravljanja. Kot je argumentiral svoj nasprotni predlog, poslovni rezultati zadnjih let niso zadovoljivi in so zaskrbljujoči. Delo nadzornika je odgovornost do družbe, lastnikov, zaposlenih in ne privilegij. Delničarjem se iz leta v leto ob negativnem poslovanju niža vrednost kapitala, ne da bi za razliko od organov, ki vodijo in upravljajo družbo prejeli nagrado.

Kljub polemičnim tonom so delničarji podelili razrešnico Upravi in NS za leto 2017 in sicer je ZA glasovalo 73 % prisotnih delničarjev.

 

Bilančni dobiček le 54.043 EUR – delničarji ostali brez dividend za leto 2017 

Družba je leto 2017 zaključila z izgubo iz poslovanja v višini 259.799 EUR in čistim bilančnim dobičkom v višini 54.043 EUR. Delničarji so podprli osnovni predlog Uprave in NS, da se bilančni dobiček za leto 2017 ne deli in prenese v naslednje poslovno leto.

 

Imenovan revizor za 2018

Za revizorja za leto 2018 so delničarji potrdili revizijsko družbo Deloitte Revizija, d.o.o.

 

Imenovan član NS iz DUTB

Delničarji so za novega člana NS na predlog DUTB imenovali g. Andreja Božiča, nekdanjega direktorja Steklarne Hrastnik. 

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.