Novice

Državni zbor Republike Slovenije je dne 22. februarja 2022 

sprejel Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (v nadaljevanju: 

Društvo Mali delničarji Slovenije (v nadaljevanju: Društvo MDS) skrbno spremlja dogajanje v zvezi z morebitnimi postopki podaje prevzemne ponudbe DUTB za preostale delnice družbe Mladinska knjiga Založba, d.d. (v nadaljevanju MKZ).

Ljubljana, 02.03.2021

Iz javnih izjav predsednika upravnega odbora DUTB g. Matoza smo bili seznanjeni, da je MKZ opredeljena kot strateška naložba za Republiko Slovenijo, v ponedeljek 28.02.2022 pa je bila v časniku Delo tudi objavljena prevzemna namera. V lastništvu MKZ d.d. je poleg DUTB tudi 500 drugih delničarjev. V Društvu MDS smo mnenja, da delničarji nimajo zadržka slediti strategiji države, vendar tudi upravičeno pričakujejo pošteno nadomestilo za svoje delnice.

Seznanjeni smo bili, da je skupina manjšinskih delničarjev, v skupni Izjavi o interesu za prodajo delnic, ki predstavlja 24,24% celotnega kapitala družbe, oblikovala manjšinski blok, ki skupaj z deležem DUTB presega statutarno večino v družbi. Večino preostalih deležev do 100% kapitala smo prav mi, mali delničarji MKZ, ki smo jih v Društvu MDS večkrat zastopali na skupščinah družbe MKZ. Tudi v tem postopku nameravamo aktivno pristopiti k organiziranju in informiranju preostalih malih delničarjev.

V Društvu MDS pozdravljamo napor manjšinskih delničarjev, podpisnikov Izjave, da opozarjajo večinskega lastnika na pošten pristop k oceni vrednosti družbe. Tudi sami se pridružujemo tej pobudi in trdno stojimo za temi načeli, ki prinašajo pravičen in pošten položaj za vse delničarje.

ZELO USPEŠNO POSLOVANJE SKUPINE MLADINSKE KNJIGE V LETU 2021

Podatki o poslovanju družbe v prvih devetih mesecih v letu 2021, ter za celo leto 2021 kažejo, da je bila odločitev v zvezi s spremembo uprave v družbi pravilna. Družba je močno presegla rezultate preteklega leta, kot tudi plane za leto 2021, saj je Skupina Mladinska knjiga v letu 2021 po preliminarnih rezultatih ustvarila 70.897.809,00 EUR čistih prihodkov od prodaje. EBITDA (z vplivom MSRP 16) je bil v višini 5.609.037,00 EUR, dobiček iz poslovanja (EBIT) 2.439.803,00 EUR, čisti dobiček pa 1.879.499,00 EUR.

Skupina Mladinska knjiga je v letu 2021 uspešno upravljala tudi s sredstvi družbe. Sredstva družbe so se nekoliko znižala, na račun odprodaje naložbene nepremičnine, ter nižjih investicij od amortizacije. Močno so se znižale tudi finančne obveznosti in sicer za 3.473.000,00 EUR, povečala pa denarna sredstva na računu, ki znašajo 7.478.417,00 EUR, oziroma že kar 6,27 EUR na delnico.

Skupina Mladinska knjiga ima (po oceni) zgolj še 2.145.000,00 EUR finančnega dolga (brez vpliva MSRP 16).

POTENCIAL IN PLANI

Med opredmetenimi osnovnimi sredstvi, ki znašajo 29.046.534,00 EUR, je tudi nepremičnina na elitni lokaciji v središču Ljubljane, na Slovenski cesti, kjer je tudi sedež družbe. Družba ima tam 8.800 m2 poslovnih prostorov, od tega približno 7.500 m2 pisarniških prostorov, kjer dela 250 zaposlenih. Število zaposlenih se je v zadnjih 10 letih prepolovilo, prostore pa se ni prilagodilo trenutnemu stanju. Prostorski presežki so neizkoriščeni in predstavljajo potencial za v bodoče. Prostorski presežki tako predstavljajo poslovno nepotrebno premoženje.

Uprava in nadzorni svet sta konec 2021 sprejela novo Strategijo do leta 2025. Plan je rast prihodkov, marž in produktivnosti. Za leto 2025 se tako načrtuje:

• čisti prihodki od prodaje: 87.363.477,00 EUR
• dobiček iz poslovanja (EBIT): 6.240.244,00 EUR
• čisti dobiček: 5.346.979,00 EUR

POTENCIAL DIVIDEND

Kar se tiče dividendnega potenciala, ima družba na 31.12.2020 za 14.438.791,00 EUR rezerv iz dobička, ki so lahko podlaga za izplačilo dividend. Tudi tekoči EBITDA, ob nizki finančni zadolženosti, omogoča izvedbo vseh investicij ter tudi izplačilo dividend. V letu 2021 je bilo na ravni Skupine 1,57 EUR dobička na delnico. Število delnic z glasovalno pravico je 1.191.525. Menimo, da družba lahko že za leto 2021, izplača 1 EUR po delnici dividend.

V primeru dosega planiranih rezultatov, ki so opredeljeni v Strategiji družbe, v kar verjamemo, se s skladno z dodatnim izboljšanjem rezultatov, lahko v prihodnje delničarji obetajo tudi sorazmeren dvig višine izplačil dividend.

OCENA VREDNOSTI

Po podatkih Bloomberga, Capital IQ in Stern, so družbe konec februarja v razvitem svetu v panogi založništva vrednotene v mediani po 9,57 kratniku EV/EBITDA. Ob tej primerljivi predpostavki, znaša vrednost Mladinske knjige 52.030.617,09 EUR.

Dejstvo je, da je bila Skupina Mladinska knjiga uspešno finančno in poslovno prestrukturirana. S prestrukturiranjem, pa  se je močno povečala tudi vrednost lastniškega kapitala.

Vrednost kapitala, oziroma knjigovodska vrednost delnice MKZG, na dan 31.12.2021 znaša 26,74 EUR.

DRUŠTVO MDS PRIČAKUJE PREVZEMNO PONUDBO, KI BO ODRAŽALA POŠTENO VREDNOST DRUŽBE MKZ d.d.

V Društvu MDS smo enakega mnenja, kot so mnenja manjšinski delničarji – podpisniki Izjave, da DUTB v postopku prevzemne ponudbe lahko pridobi 100 % celotnega kapitala pod pogojem, da bo podana prevzemna cena, ki dejansko odraža pošteno vrednost družbe.

Menimo, da je cilj Republike Slovenije poštena pridobitev preostalih deležev in ne poskus izigravanja manjšinskih delničarjev s podajo nizke prevzemne ponudbe, katera podlaga bi bila napačna oz. neverodostojna ocena vrednosti družbe zunanjega ocenjevalca po naročilu večinskega lastnika.

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) bo zaradi današnjega sprejema Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE) v Državnem zboru RS zahtevalo ustavno presojo le za določbe 4. člena omenjenega zakona in predlagalo njegovo začasno zadržanje, ne pa tudi izvrševanja zakona v celoti. Nakazilo energetskih vavčerjev oz. pomoči prizadetemu prebivalstvu tako ne bo ogrožena.

Ljubljana, 22.02.2022

Danes je Državni zbor RS sprejel Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE), ki v  4. členu zajema tudi določila, ki so jih na Odboru za infrastrukturo pretekli teden izglasovale stranke vladne koalicije, ter glasijo:

Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je že ob sprejemu zgornjega amandmaja na Odboru napovedal, da bo Društvo MDS podalo predlog za začasno zadržanje izvajanja 4. člena Zakona in ga tudi poslalo v presojo Ustavnemu sodišču RS takoj, ko bo Zakon razglašen. Naj ponovno poudarimo, da gre samo za spor glede financiranja izpada omrežnine, saj po mnenju Društva MDS, Agencije za energijo in elektrodistribucijskih podjetij (EDP) ta ne more predstavljati vira za izvedbo plačil po ZUOPVCE. Republika Slovenija bi morala  zagotoviti finančna sredstva v višini 70 mio EUR iz proračuna ali iz drugih sistemskih virov, kot so podnebni sklad, sklad za odpornosti, ne pa iz rednega poslovanja EDP, kot delniških družb. Če bo Ustavno sodišče RS pobudo sprejelo v obravnavo in morebiti zadržalo izvajanje 4. člena sprejetega ZUOPVCE, energetski vavčerji za najbolj ogrožene skupine prebivalstva ne bodo ogroženi, saj niso predmet naše pobude za presojo ustavnosti in bodo nemoteno izplačani.

V Društvu MDS sprejetemu 4. členu ZUOPVCE nasprotujemo iz več razlogov:

• zaradi posega v lastninsko pravico malih in manjšinskih delničarjev, ki so 20,5 % lastniki v vseh petih EDP;
• zakon povzroča ekonomsko škodo EDP in njenim delničarjem v višini 70 mio EUR, zaradi izpada prihodka iz naslova omrežnine, s tem pa se hkrati ogroža stabilno poslovanje EDP -  količniki njihovega zadolževanja se bodo poslabšali, kar lahko posledično pripelje do kršitve danih zavez v kreditnih pogodbah in morda celo njihovega odpoklica, ali pa zvišanje obrestnih mer;
• vseh pet EDP je imelo dne 31.12.2020 skupaj najetih 263 mio EUR kreditov in navečji problem bodo predstavljale kršitve zavez do bank, saj se bodo zaradi izpada prihodkov in posledično bistveno znižanega EBITDA avtomatično poslabšali kazalci zadolženosti „neto finančni dolg / EBITDA“. Kazalci zadolženosti bodo tako v elektrodistribucijskih podjetjih narasli na 4 in več, zaveze do bank pa so, da bodo kazalci zadolženosti EDP (različno po družbah) med 2,0 in 3,5 - v nasprotnem primeru lahko pride do odpoklica kredita in/ali plačila visokih odškodnin;
• zaradi upočasnjevanja zelene transformacije - iz tega naslova bo manj investicij v rabo obnovljivih virov energije (OVE), čas priklopa sistemov rabe OVE na javno omrežje pa se bo še podaljšal namesto skrajšal. Posledično bodo nastajale zamude, EDP pa bodo morala plačevati kazni v višini 1.000,00 EUR za vsak neizvedeni priklop v 2 mesecih od popolne vloge bodočega uporabnika (spomnimo: v začetku leta 2022 je bilo takih zamud okoli 1.400, sedaj pa se bodo samo še povečevale, denarja za investicije pa tudi ne bo).
• gre za retroaktivni poseg in tudi za nedovoljeno državno pomoč, tako po mnenju Agencije za energijo kot tudi Zakonodajno pravne službe Državnega zbora RS.

Tudi zaposleni v EDP bodo prikrajšani

Naj ob zapisanem še dodamo, da bo ta nedomišljen ukrep imel tudi finančne posledice za delavce v EDP, saj so njihove morebitne nagrade za uspešno delo vezane na poslovne rezultate in doseganje zastavljenih ciljev, čemur sedaj ne bo tako. Zato bo tudi Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije moral ukrepati ter zaščititi ogrožene interese svojih članov in članic.

S sprejemom zakona je Državni zbor RS posegel v samostojnost regulatorja Agencije za energijo in kršil evropska pravila

Agencija za energijo je tudi opozorila na neskladnost predlaganih ukrepov in morebitno kršitev lastninske pravice manjšinskih delničarjev, ter morebitno nedovoljeno državno pomoč.

Danes je zasedal Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor na 53. nujni seji in potrdil sporni amandma koalicije k 4. členu Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic, zaradi vpliva visokih cen energentov, ker ta posega v lastninsko pravico malih in manjšinskih delničarjev, ki so 20,5 % lastniki v vseh 5 EDP, ter povzroča ekonomsko škodo v višini 70 mio EUR prihodka iz omrežnine, ter ogrožajo stabilno poslovanje EDP-jev, saj se bodo poslabšali količniki zadolževanja in posledično lahko pride do kršitve zavez iz kreditnih pogodb in morda celo odpoklica le teh ali pa zvišanje obrestnih mer. Prav tako pa upočasnjuje zeleno transformacijo, saj bo iz tega naslova 56 mio EUR manj investicij in čas priklopa OVE se bo še podaljšal, namesto skrajšal. Društvo MDS bo v primeru sprejema zakona pravico iskalo na Ustavnem sodišču in predlagalo začasno zadržanje Zakona do odločitve US RS.

Ljubljana, 16.02.2022

V razpravi je Rajko Stanković - predsednik Društva MDS podal to obrazložitev zakaj predlog 4 člena ni dober in kako predlaga Društvo MDS, da se reši. Izjava je od 22 minute in 14 sekunde dalje.

Razlog, zakaj se naveden ukrep financira samo iz distribucijske omrežnine, ne pa tudi iz prenosne omrežnine, ni znan, je pa Vlada Republike Sloveniji oziroma tudi minister vi osebno ste v medijih izpostavili, da se bo naveden izpad omrežnine delno kril iz visokih dobičkov, ki jih »tolčejo« elektrodistribucijska podjetja. Hitra analiza vaših trditev in z njimi povezanih ukrepov ter posledic je sledeča:

• Distribucijski operater in elektrodistribucijska podjetja so imela v letu 2020 skupaj skoraj 40 mio EUR čistega dobička, od tega skoraj za 13,5 mio EUR dividend o tega je Republika Slovenija dobila 10,8 mio EUR cca 80 % vseh dividend), 2/3 čistega poslovnega izida pa je bilo namenjeno za vlaganja v omrežje;
• Izpad 70 mio EUR omrežnine, bo v letu 2022 pomenil približno 56 mio EUR zmanjšanja virov za investicije, ter posledično tudi pomeni izpad približno 13,5 mio EUR za dividende iz dobičkov,
• Republika Slovenija, mali in manjšinski delničarji, zaradi tega ne prejmejo dividend (približno 13,5 mio EUR, od tega Republika Slovenija ne dobi 10,8 mio EUR cca 80 % vseh dividend);
• Elektrodistribucijska podjetja skupaj letno v infrastrukturo trenutno vložijo 130 mio EUR;
• Glede na NEPN in Razvojni načrt distribucijskega sistema 2021-2030 bi morala biti skupaj investicijska vlaganja že v letu 2021 že 160 mio EUR, v letu 2022 skoraj 220 mio EUR, v letu 2023 323 mio EUR, v letu 2024 malo več kot 420 mio EUR, itd.
• Znižanje donosa in izpad investicijski sredstev v višini 56 mio EUR v letu 2022, ko bodo investicijska vlaganja namesto 220 mio EUR samo približno 74 mio EUR (130 mio EUR – 56 mio EUR) bo imela velik vpliv na vire za investicije tudi za prihodnja leta;
• Posledica bo nezmožnost priključevanja OVE v distribucijsko omrežje, predvsem pa smo prepričani bo realizacija NEPN in s tem energetsko-podnebnih zavez nemogoča, kar bo pomenilo visoke kazni, ki jih bodo na koncu plačali vsi, ki bodo od 01. 02. 2022 do 30. 04. 2022 oproščeni plačevanja omrežnine in to zagotovo v obsegu bistveno višjih zneskov, kot jih bodo v sklopu tega ukrepa deležni;
• Izpad prihodkov zaradi oprostitve plačevanja omrežnine bo zagotovo imel vpliv na likvidnostno poslovanje elektrodistribucijski podjetij, kar verjamemo bodo uspela premostiti, večji problem pa bodo predstavljale kršitve zavez do bank, ki bodo zaradi izpada prihodkov in posledično bistveno znižanega EBITDA, avtomatično povzročene na kazalcih zadolženosti »neto finančni dolg / EBITDA;
• Kazalci zadolženosti bodo v elektrodistribucijskih podjetjih narasli na 4 in več, zaveze do bank pa so, da bodo kazalci zadolženosti elektrodistribucijskih podjetij različno po družbah (EDP) med 2,0 in 3,5, v nasprotnem primeru pride do odpoklica kredita in/ali plačila visokih odškodnin;
• spomnimo na dan 31.12.2020 je imelo vseh 5 EDP za 263 mio EUR odprtih kreditnih linij pri različnih bankah, kršitve zavez in nedoseganje donosnosti (NET DEBT to EBITDA), pa ima lahko za posledico pogodbenih kazni v višji obrestni meri, ali pa celo zahtevo za predčasno vračilo preostalega neodplačanega kredita.

Agencija za energijo je tudi opozorila na neskladnost predlaganih ukrepov in morebitno kršitev lastninske pravice manjšinskih delničarjev in morebitno nedovoljeno državno pomoč.

Iz dokumenta Agencije citiramo:

"Predlagani zakon pa med ukrepi države v 4. členu uvršča oziroma določa tudi znižanje omrežnine, in sicer naj bi za obdobje 3 mesecev omrežnina za distribucijski sistem znašala nič (0), kar pomeni, da noben odjemalec, ki je priključen na distribucijski sistem (to je približno 960.000 odjemalcev – nekaj čez 850.000 gospodinjskih in 106 industrijskih odjemalcev, torej podjetij) v tem obdobju ne bi plačeval omrežnine za uporabo distribucijskega omrežja. Navedeno pomeni izpad celotnega prihodka za družbo SODO in vseh pet elektrodistribucijskih podjetij. V zvezi z navedenim ukrepom izpostavljam, da je predlagani ukrep v nasprotju z evropskim pravom, saj DIREKTIVA (EU) 2019/944 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 5. junija 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU v prvem odstavku 59. člena določa, da je določanje tarif za uporabo omrežij izključna naloga nacionalnih regulativnih organov. Prav tako ukrep znižanja omrežnine ni bil naveden v predlogu možnih ukrepov držav članic, ki jih je objavila Evropska komisija in takšnega ali podobnega  ukrepa tudi ni sprejela niti ena izmed držav članic EU.

Skladno s svojimi pristojnostmi je Agencija za energijo decembra izdala odločbo, s katero je za distribucijske operaterje določila načrtovane upravičene stroške in tudi prihodke in na podlagi tega določila tarifne postavke omrežnine po posameznih odjemnih skupinah. Predlog zakona posega v že pravnomočno odločbo, iz te odločbe pa izhajajo tudi pričakovanja družbenikov po donosnosti, čemur se je sicer država pripravljena odpovedati, pa vendar imajo svoja upravičenja v elektrodistribucijskih podjetjih tudi manjšinski delničarji (21 %), v imenu teh pa se država seveda ne more odpovedati donosu, kar pomeni da gre lahko za nedovoljen poseg v lastninsko pravico delničarjev.
 

Ob navedenem je treba poudariti, da ukrep zajema vse odjemalce, gospodinjske in poslovne, pri tem pa ni bila narejena nobena analiza, kdo izmed navedenih (predvsem podjetij) pomoč tudi dejansko potrebuje. Naj omenim, da so med odjemalci tudi gospodarski velikani, tudi najboljši med njimi, npr. Krka, Lek, Telekom, trgovci, kot so Mercator, Spar, Hofer, Lidl … in tudi kar nekaj uspešno delujočih visokotehnoloških podjetij. Tem podjetjem kljub odličnemu poslovanju dajemo odpustek pri plačevanju omrežnine (kar bi lahko bila tudi nedovoljena državna pomoč) in to na način, da podjetjem, ki upravljajo ključno energetsko infrastrukturo, za tri mesece odvzamemo cel prihodek. Zaradi navedenega je ta ukrep zagotovo neuravnotežen, hkrati pa nikakor ni v skladu s cilji oziroma razlogi iz uvoda zakona, kjer je navedeno, da je cilj pomoč pri naraščajočih socialnih stiskah prebivalstva."

Pri pripravi zakona Agencija ni sodelovala, niti nismo bili povprašani po učinkih takega ukrepa (ki pomeni izpad ca. 70 milijonov evrov), zato tudi ne poznamo razlogov za razlikovanje med operaterjem distribucijskega sistema in posledično distribucijskimi podjetji, ki jim je odvzeto vse, in operaterjem prenosnega sistema, na katerega se ukrep ne nanaša. Agencija vse elektrooperaterje regulira po enakih metodoloških izhodiščih. Menimo, da je ukrep nedopusten, nedovoljeno posega v pristojnosti energetskega regulatorja, je nepremišljen in zato neuravnotežen ter neupravičeno diskriminira distribucijske operaterje. Ob tem naj poudarim, da se pomembno posega v sredstva, ki so nujno potrebna in namenjena ne samo zanesljivi in kakovostni oskrbi z električno energijo, ampak tudi potrebnemu razvoju omrežij v prehodu na podnebno nevtralno družbo. Prav distribucijska podjetja predstavljajo hrbtenico tega razvoja, naložbe v razširitve in ojačitve distribucijskih omrežij so ključne za doseganje ciljev podnebne politike, zato je tudi iz tega vidika ukrep znižanja omrežnine neustrezen.
 

Glede na navedeno predlagam, da se ukrep znižanja omrežnine ne sprejme."

Društvo MDS predlagalo amandma k 4. členu

Predlog rešitve, ki smo ga predlagali je bil sledeči:

4. člen

(znižanje tarifnih postavk za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo)

(1) Tarifne postavke za distribucijskega operaterja za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo se za odjemno skupino gospodinjstvo znižajo na nič.

(2) Ugotovljeni manko omrežnine za leto 2022, ki nastane zaradi ukrepa oprostitve plačila omrežnine za distribucijski sistem za končne odjemalce iz odjemne skupine gospodinjstvo se pokrije iz sredstev iz petega odstavka 2. člena tega zakona.

(3) Ukrep iz tega člena velja od 1. februarja 2022 do 30. aprila 2022.

V 1. členu pa smo kot vir dopustili dve možnosti ali se to plača iz sredstev Podnebnega sklada ali pa iz sredstev proračuna.

Koalicija SDS, NSI in konkretno sprejela svoj amandma k 4 členu

Žal naš predlog ni ugledal luč glasovanja, saj je bil sprejet predlog amandmaja koalicije SDS, NSI in Konkretno, ki glasi:

Celoten amandma z obrazložitvijo si ogledajte TUKAJ.

O zakonu bo moralo odločati Ustavno sodišče RS 

Ker gre po mnenju Društva MDS za nedovoljen poseg v lastninske pravice mali h in manjšinskih delničarjev in tudi nedovoljeni poseg DZ RS v neodvisnost dela regulatorja Agencije za energijo, saj ji z zakonom želijo predpisati ravnanje, pa čeprav DZ RS nima teh pristojnosti. 

Zato bo Društvo MDS v imenu malih in manjšinskih delničarjev, ki so lastniki 20,5 % v vseh 5 EDP-jih po morebitnem sprejemu zakona nemudoma naslovilo Zahtevo za ustavno presojo spornega zakona in hkrati vložilo tudi Zahtevo za začasno zadržanje izvajanja tega zakona do odločitve US RS.

Tega si v Društvu MDS nismo želeli in smo predlagali ustrezne popravke, saj smo želeli, da se pomaga vsem gospodinjstvom, ki jih prizadele visoke cene energentov, a ne na način, da se posega v lastninske pravice delničarjev in povzroča ekonomski nevzdržni položaj EDP, saj bodo kazalniki zadolženosti narasli preko dogovorjenih pogodb z bankami in lahko pride do velike ekonomske škode, če banke odpokličejo te kredite ali pa naložijo večje obresti EFP-jev zaradi kršitve zavez.

Zato na koncu Društvo MDS ponovno apelira na vladno koalicijo, da predlagani zakon v taki obliki ne sprejmejo in nemudoma najdejo druge zakonske ustrezne rešiteve brez posega v lastnino in skladno z določili o morebitnih državnih pomočeh, kar je opozorila tudi Zakonodajno pravna služba in Agencija za energijo. 

Vlada Republike Slovenije je v soboto 29. 01. 2022 sprejela obsežen paket ukrepov za blažitev vplivov dviga cen energije.

Ljubljana, 03.02.2022

Naj na začetku izpostavimo, da vsekakor pozdravljamo in podpiramo namen ukrepov, čeprav so sprejeti sorazmerno pozno. Evropska komisija je že v oktobru 2021 vladam predlagala, da spričo rastočih cen energije nemudoma ukrepajo.

Predstavljeni ukrepi bodo, čeprav pozno, v pomoč prizadetemu prebivalstvu in gospodarstvu, ki so zaradi rastočih cen v precejšnjih težavah. Na drugi strani pa nikakor ni možno podpreti načina izvedbe ukrepov, ki na eni strani ogrožajo naložbe v energetski sektor in prehod v zeleno gospodarstvo, na drugi strani pa povzročajo gospodarsko nevzdržen položaj za elektrodistribucijska podjetja in njene lastnike.

Prepričani smo, da ni pravilno zasledovati samo takojšnjih učinkov, temveč je potrebno upoštevati nastanek dolgotrajnejših posledic, ki pa bodo težko popravljive.

Osnova za izvedbo začrtanih ukrepov je med drugim Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov, ki je že v nujnem postopku sprejemanja v parlamentu. Predlog tega zakona predvideva, da se bodo tarifne postavke za distribucijskega operaterja za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo za vse odjemne skupine znižale na nič. Primanjkljaj omrežnine za leto 2022, ki bo zaradi tega nastal, naj bi se predvidoma pokril tako, da Agencija za energijo v postopku ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira za leto 2022 zniža priznani regulirani donos na sredstva distribucijskega operaterja. Posledično lahko sklepamo, da bo breme, naloženo distribucijskemu operaterju in vsem elektrodistribucijskim podjetjem ter izključno njim, skupaj presegalo 70 mio EUR.

Razlog, zakaj se naveden ukrep financira samo iz distribucijske omrežnine, ne pa tudi iz prenosne omrežnine ali drugih virov, ni znan, ste pa vi osebno v medijih izpostavili, da se bo naveden izpad omrežnine delno kril iz visokih dobičkov, ki jih »tolčejo« elektrodistribucijska podjetja. Hitra analiza vaših trditev in z njimi povezanih ukrepov ter posledic je sledeča:

• Distribucijski operater in elektrodistribucijska podjetja so imela v letu 2020 skupaj manj kot 40 mio EUR čistega dobička, od tega je bilo za dividende namenjenih zgolj 13,5 mio EUR (od česar je Republika Slovenija prejela 10,8 mio EUR oz. cca 80 % vseh dividend), preostanek pa naj bi predstavljal ključni vir za prepotrebna vlaganja v vzdrževanje in nadgradnjo omrežja;
• Izpad 70 mio EUR omrežnine bo v letu 2022 pomenil približno 56 mio EUR zmanjšanja virov za investicije,
• Republika Slovenija, mali in manjšinski delničarji bodo ostali brez že tako bornih dividend, saj te že sedaj ne dosegajo minimalnih standardov Zakona o gospodarskih družbah (donos 4% na osnovni kapital);
• Elektrodistribucijska podjetja skupaj letno v infrastrukturo trenutno vlagajo 130 mio EUR;
• Glede na NEPN in Razvojni načrt distribucijskega sistema 2021-2030 bi morala biti skupaj investicijska vlaganja že v letu 2021 že 160 mio EUR, v letu 2022 skoraj 220 mio EUR, v letu 2023 že 323 mio EUR, v letu 2024 malo več kot 420 mio EUR, itd.
• Izpad investicijski sredstev v višini 56 mio EUR v letu 2022, ko bodo investicijska vlaganja namesto 220 mio EUR imela na voljo samo približno 74 mio EUR (130 mio EUR – 56 mio EUR), bo imel velik vpliv na vire za investicije tudi za prihodnja leta;
• Posledica bo nezmožnost priključevanja OVE v distribucijsko omrežje, predvsem pa smo prepričani, da bo realizacija NEPN (in s tem energetsko-podnebnih zavez) nemogoča, kar bo pomenilo visoke kazni, ki jih bodo na koncu plačali vsi, ki bodo od 01. 02. 2022 do 30. 04. 2022 oproščeni plačevanja omrežnine in to zagotovo v obsegu bistveno višjih zneskov, kot jih bodo v sklopu tega ukrepa deležni;
• Izpad prihodkov zaradi oprostitve plačevanja omrežnine bo zagotovo imel vpliv na likvidnostno poslovanje elektrodistribucijskih podjetij, kar bodo ta gotovo uspela premostiti, vendar ne brez škode za poslabšanje kazalcev zadolženosti, kar lahko resno ogrozi sedanje vire financiranja pri Evropski investicijski banki in drugih bankah, katerih dostopnost in ugodnost je odločilno odvisna od vzdrževanja primerno nizkih kazalcev zadolženosti;
• Kazalci zadolženosti (»neto finančni dolg / EBITDA«) bodo zelo verjetno narasli na 4 in več, pri čemer dane zaveze do bank variirajo med 2,0 in 3,5; nedoseganje teh kazalcev lahko elektrodistribucijska podjetja pahne v odpoklice obstoječih kreditov in druge s tem povezane posledice (zvišanje obrestnih mer ipd.);
• spominjamo, da je na dan 31.12.2020 imelo vseh 5 EDP-jev skupaj kar za 263 mio EUR že obstoječih odprtih kreditnih linij pri različnih bankah, kršitve zavez glede kazalcev zadolženosti ima lahko torej izjemno daljnosežne učinke v obliki povečane ogroženosti dolgoročno vzdržnega poslovanja.

Glede na takšne zneske izpada omrežnine iz leta 2018 in 2020 (posledice znižanja donosa na sredstva še niso sanirane) ter načrtovani izpad omrežnine v letu 2022 za elektrodistribucijska podjetja predstavljajo bistveno večji likvidnostni izziv, kot ga je predstavljal katastrofalni žled leta 2014 in orkanski veter nekaj let za tem. Ukrepi, ki jih predlaga vaše ministrstvo, so zato za delovanje distribucijskega sistema lahko bolj finančno »uničujoči«, kot sicer številne in vedno pogostejše naravne ujme.

Kratkoročne vzdržnosti delovanja sistema za uporabnike in odjemalce, kar podpiramo, torej ni mogoče dosegati na račun žrtvovanja dolgoročne vzdržnosti sistema. Najdražje je namreč nestabilno, nevzdrževano in nezanesljivo omrežje, kar bomo večkratno plačali vsi uporabniki in odjemalci, ne le mali delničarji in država kot največji delničar.

Mali in manjšinski delničarji zato ostro nasprotujemo predvidenemu financiranju ukrepa oprostitve plačila omrežnine na način, kot je bil predstavljen, namesto iz splošnih proračunskih postavk. Pozivamo vas, da navedeno upoštevate in ustrezno spremenite predlagani zakon, ki je v parlamentarni obravnavi.

In kakšne so konkretne možne rešitve tega izziva?

Po našem mnenju je potrebno sredstva za izvedbo ukrepa oprostitve plačila omrežnine zagotoviti iz drugih finančnih virov, kot so npr. podnebni finančni sklad ali državni proračun.

Zato, spoštovani minister, od vas pričakujemo zelo konkreten odgovor, kakšne posledice in finančne učinke ste vi oz. vaše strokovne službe predvideli ob pripravi zakona z vidika vpliva na nujno potrebne investicije v omrežje, ter jasne odgovore, iz katerih sredstev boste nadomestili realizacijo NEPN, predvsem pa izpade sredstev elektrodistribucijskih podjetij, ker ta sredstva že sedaj pretežno služijo opravljanju temeljne dejavnosti in ne dobičkom delničarjev, kot smo podrobneje razložili zgoraj. Konkretni odgovor naj vključuje pojasnilo, iz katerih virov bo Republika Slovenija nadomestila sredstva za morebitno plačevanje povišane obrestne mere na kreditih ali nadomestila kredite, ki bi bili odpoklicani zaradi kršitve obstoječih zavez glede kazalcev zadolženosti?

Poudarjamo, da so elektrodistribucijska podjetja organizirana v obliki delniških družb, kar pomeni, da za njihovo upravljanje ter tudi za ravnanje posameznih delničarjev (četudi gre za največjega delničarja, Republiko Slovenijo) veljajo določila Zakona o gospodarskih družbah, vključno z določili glede odškodninske odgovornosti za ravnanja, s katerimi se družbi povzroča škoda!

Skupščina je potekala v torek, 28. decembra 2021, ob 9.00 uri v na sedežu družbe KD Group d.d., Dunajska cesta 63 v Ljubljani. Vodila jo je predsednica skupščine Nevena Tea Gorjup, skupščini pa je prisostvoval notar Bojan Podgoršek iz Ljubljane. Na skupščini je bilo zastopanih 2.102.156 navadnih imenskih kosovnih delnic z oznako KDHR, kar predstavlja 97,44% vseh delnic družbe z glasovalno pravico in delnic družbe v osnovnem kapitalu.

Ljubljana, 28.12.2021

Prenos delnic z oznako KDHR preostalih delničarjev na glavnega delničarja

Skupščina delničarjev je sprejela naslednji sklep, kot ga je predlagal upravni odbor: Delničar KD, finančna družba, d.d., Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana (»glavni delničar«) v družbi KD Group, finančna družba, d.d., Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana (»KD Group«) je imetnik 2.100.093 navadnih delnic z oznako KDHR družbe KD Group (»delnice KDHR«). Število delnic v imetništvu glavnega delničarja predstavlja 97,339% osnovnega kapitala družbe KD Group. Vse delnice KDHR, ki niso v imetništvu glavnega delničarja, t.j. 57.394 delnic KDHR, se prenesejo na glavnega delničarja proti plačilu denarne odpravnine v višini 44,90 EUR za vsako delnico KDHR. Z vpisom sklepa o prenosu delnic KDHR na glavnega delničarja v sodni register se vseh 57.394 delnic KDHR v lasti preostalih (manjšinskih) delničarjev prenese na glavnega delničarja proti plačilu denarne odpravnine v višini 44,90 EUR za vsako delnico KDHR. V skladu s 23. členom Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih je upravičenec do denarne odpravnine manjšinski delničar, če na delnicah KDHR v lasti manjšinskega delničarja ne obstajajo pravice tretjih oseb. Če so na delnicah KDHR vpisane kakršne koli pravice tretjih oseb oziroma so delnice KDHR predmet bremena, se takšno breme izbriše hkrati s prenosom delnic KDHR na glavnega delničarja. V kolikor je izbrisano breme zastavna pravica, se plačilo denarne odpravnine, do katere je upravičen delničar, opravi v korist zastavnega upnika. Glavni delničar izplača denarno odpravnino upravičencem iz tega sklepa po vpisu tega sklepa o prenosu delnic KDHR na glavnega delničarja v sodni register, pri čemer je NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR, d.d., Ulica Vita Kraigherja 4, Maribor solidarno odgovorna za izpolnitev obveznosti glavnega delničarja iz naslova izplačil denarne odpravnine manjšinskim delničarjem. Pri glasovanju o predlaganem sklepu je bilo veljavno oddanih 2.102.140 glasov, kar pomeni enako število delnic in kar predstavlja 97,435% delnic v osnovnem kapitalu. Za sprejem sklepa je bilo oddanih 2.100.093 glasov, kar predstavlja 99,903% oddanih glasov in 97,339% vseh delnic z glasovalno pravico v družbi. Proti sprejemu je bilo oddanih 2. 047glasov, kar predstavlja 0,097% oddanih glasov. Vzdržanih glasov je bilo 16.

Umik delnic KDHR z organiziranega trga

Skupščina delničarjev je sprejela naslednji sklep, kot ga je predlagal upravni odbor: V skladu s 125. členom Zakona o trgu finančnih instrumentov se 2.157.487 delnic KDHR, ISIN koda SI0031110461 umakne z organiziranega trga Ljubljanske borze (LJSE, standardna kotacija). Sklep o umiku 2.157.487 delnic KDHR z organiziranega trga začne veljati z dnem vpisa sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja, sprejetega na 30. skupščini delničarjev družbe KD Group pod 2. točko dnevnega reda, učinkuje pa z dnem vpisa tega sklepa o umiku 2.157.487 delnic KDHR z organiziranega trga v sodni register. Upoštevajoč določbo 4. člena Zakona o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb ter določbo 125. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov, na dan uveljavitve in učinkovanja tega sklepa, ne bo delničarjev, kot upravičencev do denarne odpravnine, kot jih določata 125. člen Zakona o trgu finančnih instrumentov in 4. člen Zakona o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb, saj bo denarna odpravnina izplačana na podlagi sklepa o prenosu delnic z oznako KDHR preostalih delničarjev na glavnega delničarja KD, finančna družba, d.d., Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana (»KD d.d.), sprejetega na 30. skupščini delničarjev družbe KD Group pod 2. točko dnevnega reda. Za veljavnost tega sklepa, kot to določa 4. člen Zakona o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb ter 125. člen Zakona o trgu finančnih instrumentov, družba KD Group izjavlja, da bo delničarjem, ki: - so ugovarjali sklepu o umiku 2.157.487 delnic KDHR z organiziranega trga; ali - se 30. skupščine delničarjev niso udeležili ali so se vzdržali glasovanja oziroma niso glasovali za sprejem sklepa o umiku 2.157.487 delnic KDHR z organiziranega trga prevzela njihove delnice za plačilo primerne denarne odpravnine v višini 44,90 EUR na delnico KDHR oziroma v višini, ki je določena kot primerna denarna odpravnina, ki jo je ponudil delničar KD d.d. za prenos delnic preostalih delničarjev na glavnega delničarja in določene na 30. skupščini pod 2. točko dnevnega reda skupščine delničarjev družbe. Delničar - upravičenec na podlagi 4. člena Zakona o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb ter 125. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov, poda zahtevo preko člana KDD v skladu z mednarodno uveljavljenimi standardi za izvedbo korporacijskih dejanj, upoštevajoč roke določene z Zakonom o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb ter Zakonom o trgu finančnih instrumentov.

30. izredna skupščina delničarjev družbe Poslovni sistem Mercator, d. d., je na predlog večinskega delničarja Fortenova Grupa, d. d., odločala o izključitvi manjšinskih delničarjev, pri čemer so sprejeti sklepi in ostale informacije predstavljeni v priloženem zapisniku skupščine.

Ljubljana, 24.12.2021

V 7 dnevnem roku po sklicu skupščine je bil k drugi točki dnevnega reda podan nasprotni predlog delničarja VZMD, ki je nasprotoval izključitvi manjšinskih delničarjev iz družbe zaradi prenizke denarne odpravnine (36 EUR za eno delnico MELR), kot jo je predlagal večinski delničar, družba FORTENOVA GRUPA, d.d. Po njihovem mnenju bi morala denarna odpravnina za manjšinske delničarje znašati 204,33 EUR za posamezno delnico. Delničarji o nasprotnem predlogu niso glasovali, ker je bil sprejet predlagani sklep večinskega delničarja.

Napovedane izpodbojne tožbe:

Na skupščini so bile zoper sprejeti sklep o izključitvi manjšinskih delničarjev napovedane tri izpodbojne tožbe.

Zastopanost petih največjih delničarjev:

Delež glasovalnih pravic na skupščini prisotnih petih največjih delničarjev je znašal 99,20 % glede na vse delnice z glasovalno pravico. Na skupščini je bilo prisotnih oziroma zastopanih naslednjih pet največjih delničarjev:

• Fortenova Grupa d. d.: število delnic in glasov 5.594.167, delež glede na vse delnice z glasovalno pravico 90,00 %;
• OTP banka d. d. - client account - fiduciarni račun: število delnic in glasov 367.904, delež glede na vse delnice z glasovalno pravico 5,92 %;
• Erste Group Bank AG - PBZ Croatia Osiguranje d. d. : število delnic in glasov 166.614, delež glede na vse delnice z glasovalno pravico 2,68 %;
• Zagrebačka Banka d. d. – fiduciarni račun: število delnic in glasov 35.378, delež glede na vse delnice z glasovalno pravico 0,57 %.
• Raiffeisen Bank Austria d. d. - fiduciarni račun: število delnic in glasov 1.650 delež glede na vse delnice z glasovalno pravico 0,03 %;

Družba je imela na dan skupščine 42.192 lastnih delnic brez glasovalne pravice.

KDD – Centralna klirinško depotna družba d.o.o. imetnike in druge upravičence, katerih nematerializirani vrednostni papirji so bili ob ukinitvi registrskih računov pri KDD preneseni na skupni namenski račun za prenos na Kapitalsko družbo d.d. (KAD), obvešča, da njihov prevzem lahko opravijo le še do 31. 12. 2021.

Ljubljana, 01.12.2021

PRENOS VREDNOSTNIH PAPIRJEV NA KAD

31. decembra 2021 se imetnikom izteče rok za prevzem vrednostnih papirjev in pripadajočih denarnih nadomestil

Imetniki in drugi upravičenci, katerih nematerializirani vrednostni papirji so bili ob ukinitvi registrskih računov pri KDD preneseni na skupni namenski račun za prenos na KAD, lahko te vrednostne papirje oz. tiste vrednostne papirje, ki so prejšnje vrednostne papirje nadomestili oz. denarno protivrednost, če je bila ta že izplačana KDD, prevzamejo le še do 31. 12. 2021. Po izteku tega roka bodo omenjeni vrednostni papirji v skladu z Zakonom o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP-1) preneseni na Kapitalsko družbo (KAD).

Upravičenci uveljavljajo svoje upravičenje z vložitvijo Zahteve za prenos vrednostnih papirjev oz. denarne protivrednosti s skupnega namenskega računa za prenos na KAD. Zahtevo lahko oddajo na KDD najkasneje do 31. 12. 2021 s priporočeno pošto (na naslov KDD - Centralna klirinško depotna družba, d.o.o., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenija).

Vložnik zahteve  v nobenem primeru nima pravice do njihovih donosov ali drugih izplačil zanje, in sicer za celotno obdobje od njihovega prenosa na skupni namenski račun za prenos na KAD (1. 9. 2019) do dneva vložitve zahteve.

Po 31. 12. 2021 bodo neprevzeti vrednostni papirji oz. neprevzete denarne protivrednosti prešli v lastništvo KAD-a. Po izteku roka (31. 12. 2021) imetniki neprevzetih nematerializiranih vrednostnih papirjev ali tistih, ki so jih nadomestili, nepovratno izgubijo ne le donose, temveč tudi same vrednostne papirje oz. njihove denarne protivrednosti.

Kot določa ZNVP-1, bo KDD po izteku roka (31. 12. 2021) vse vrednostne papirje oz. njihove denarne protivrednosti, ki jih imetniki ne bodo prevzeli in bodo ostali na skupnem namenskem računu pri KDD, prenesla na KAD. Prav tako bo KDD na KAD prenesla tudi vse donose, izplačila in denarna nadomestila za te nematerializirane vrednostne papirje.

Imetniki, ki ste fizične osebe, lahko enkrat letno prejmete brezplačni letni izpis stanja na zadnji dan leta (31.12.)  kadarkoli v naslednjem letu, in sicer na naslednje načine:

• neposredno na ekran
  Če imate kvalificirano digitalno potrdilo akreditiranega overitelja (SIGEN-CA, AC NLB, POŠTA®CA, HALCOM-CA), lahko izpis kadarkoli prejmete neposredno na ekran. Želim prejeti letni izpis stanja na ekran

• po pošti na vaš naslov stalnega prebivališča

​Če želite letni izpis prejeti po pošti na vaš naslov stalnega prebivališča, nam to lahko sporočite:

prek interaktivnega spletnega obrazca, ki je objavljen na naši spletni strani.

Več informacij na www.kdd.si in Prenos vrednostnih papirjev na KAD

Telefon: 01 307 35 00

E-pošta: info@kdd.si

Zaključek transakcije je odvisen od sprejetja uradnih sklepov lastnikov in odobritve ustreznih regulativnih organov in organov za varstvo konkurence, so sporočili iz družbe DuluxGroup. Kot so dodali, je v primerjavi z drugimi morebitnimi investitorji, katerih naložbena logika lahko temelji na stroškovni racionalizaciji, operativni model skupin DuluxGroup in Nippon Paint Group vlaganje v rast.

Ljubljana, 29.10.2021

Za ogled TV prispevka novinarja Florjana Zupana iz odaje Dnevnik TV SLO1 ob 19.00 uri z dne 28.10.2021 pritisnite na sliko ali TUKAJ.

Patrick Houlihan, predsednik in glavni izvršni direktor skupine DuluxGroup, je poudaril: "Veseli smo priložnosti za vlaganje v Skupino JUB in njeno nadarjeno vodstveno ekipo. To JUB-ovo priložnost za rast poganja močno partnerstvo, ki je kombinacija ekonomije obsega in virov skupine Nippon Paint Group, uspešnosti in zmogljivosti skupine DuluxGroup ter močne srednje- in vzhodnoevropske platforme, ki jo zagotavlja JUB."

Kot so zagotovili v DuluxGroupu, bo Skupina JUB postala center za srednjo in vzhodno Evropo za dekorativne barve, premaze in fasadne sisteme ter platforma skupine DuluxGroup za nadaljnjo širitev v povezane kategorije izdelkov.

Priznane in vodilne blagovne znamke Skupine JUB bodo ohranili in razvijali, ponudbo izdelkov pa razširili z izkoriščanjem nabora izdelkov in tehnologije DuluxGroup/Nippon Paint Group. Kot so obljubili, bodo ohranili obstoječe vodstvo in zaposlene v JUB-u.

DuluxGroup Limited, ki naj bi bilo vodilno podjetje v segmentu barv in premazov v Avstraliji in Novi Zelandiji, ima približno 4000 zaposlenih po vsem svetu in ustvarja prihodke 1,3 milijarde evrov in je od leta 2019 v 100-odstotni lasti skupine Nippon Paint Group. Nippon Paint Group je četrti največji proizvajalec barv na svetu in največji v Aziji. Ima več kot 34.000 zaposlenih v več kot 30 državah in regijah z letno prodajo v znesku približno šest milijard evrov. DuluxGroup je lastnik blagovne znamke barv DULUX v Avstraliji, na Novi Zelandiji in v Papui Novi Gvineji in ni povezan z blagovno znamko DULUX v drugih delih sveta, vključno z Evropo, so še navedli v sporočilu za javnost.