Novice

Elektro Primorska brez dividend in z novo članico nadzornega sveta

Na današnji 28. seji skupščine Elektra Primorska, d. d. so se delničarji seznanili z revidiranim letnim poročilom družbe za leto 2022 ter s prejemki uprave in članov nadzornega sveta. Delničarji so odločali o uporabi bilančnega dobička za leto 2022 ter upravi in nadzornemu svetu družbe podelili razrešnico za opravljeno delo v preteklem letu. Delničarji so imenovali novo članico nadzornega sveta, predstavnico kapitala. Na skupščini delničarjev Elektra Primorska, d. d., na kateri je bilo prisotnega 86,9 odstotkov zastopanega kapitala družbe, predsednik Društva MDS Rajko Stanković je zastopal  688.141 delnic oz. 4,21 % na skupščini zastopanega kapitala.

 

Nova Gorica, 29. avgust 2023

 

Na skupščini delničarjev Elektra Primorska, d. d., na kateri je bilo prisotnega 86,9 odstotkov zastopanega kapitala družbe, so se delničarji seznanili z revidiranim letnim poročilom družbe za leto 2022, s prejemki uprave in članov nadzornega sveta ter revizorjevim poročilom in poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi letnega poročila za leto 2022.

Knjigovodska vrednost 1 delnice EPRG je 9,11 EUR na dan 31.12.2022.

Delničarji Elektra Primorska so na današnji skupščini sklenili, da lanski bilančni dobiček v višini 635.348 evrov ostane nerazporejen. Pooblaščenka delničarja Kalantia Limited je na izglasovani sklep napovedala izpodbojno tožbo.

Poslovanje družbe v letu 2022 je bilo močno zaznamovano s sprejetim Zakonom o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE). Kljub izvedenim ukrepom za obvladovanje posledic interventnega zakona je družba poslovno leto zaključila z negativnim poslovnim izidom v višini 1.547.196 evrov. Uprava je v skladu s pristojnostmi, ki jih določa ZGD-1 in v skladu s Statutom družbe namenila del prenesenega čistega poslovnega izida leta 2021 za pokrivanje izgube. Ugotovljeni bilančni dobiček v letu 2022 znaša 635.348 evrov in je sestavljen iz ostanka nerazporejenega čistega dobička iz leta 2021.

Delničarji so odločali tudi o razrešnici upravi in nadzornemu svetu in s tem potrdili in odobrili delo uprave in nadzornega sveta v poslovnem letu 2022.

Na današnji skupščini so delničarji na predlog Slovenskega državnega holdinga, d. d. izglasovali predčasni odpoklic člana nadzornega sveta g. Julijana Fortunata in za mandatno obdobje 4 let, s pričetkom mandata 30. 8. 2023, za članico nadzornega sveta izvolili ga. Evo Knez.

 

Delničarjem Elektro Gorenjska 0,12 EUR dividende, izvoljeni 4 novi člani nadzornega sveta

Na 28. redni seji skupščine Elektra Gorenjska, podjetja za distribucijo električne energije, d. d., na kateri je bilo prisotno 85,024 odstotkov zastopanega kapitala, so se delničarji seznanili z revidiranim letnim poročilom družbe in Skupine Elektro Gorenjska za leto 2020, odločali so o uporabi bilančnega dobička za leto 2020. Dividende v bruto vrednosti 0,12 evra na delnico bodo izplačane 23. julija 2021 tistim delničarjem, ki bodo na dan 22. julij 2021 kot delničarji vpisani v delniško knjigo družbe. Skupščina je  imenovala tudi 4 nove člane nadzornega sveta predstavnike kapitala. Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je zastopal 189.092 delnic oz. 1,29 % prisotnega kapitala.

 

Kranj, 23.06.2021

 

Ključni poudarki delovanja v letu 2020

 

Zaradi epidemije COVID-19 je Agencija za energijo po navodilu zakonodajalca zmanjšala donos na sredstva iz 5,26 % na 4,13 %, kar je posledično pomenila, da so se prihodki družbe in skupine Elektro Gorenjska znižali za 2,2, mio EUR. Družba je pristopila k zniževanju vseh stroškov , tako je kljub zahtevnim razmeram za investicije namenila 17,1 mio Eur. Prihodke iz tržnih dejavnosti pa so povečali  na 1,7 mio EUR kar je za 0,6 mio več kot leto poprej.

 

Pandemija COVID 19 in padec prihodkov posledično prinašata nižjo dividendo

 

Matična družba Elektro Gorenjska je v letu 2019 dosegla 32,23 milijonov EUR prihodkov od prodaje, med tem ko je EBIT marža v letu 2019 znašala 6,12 milijonov EUR. Zvišala se je tudi knjigovodska vrednost delnice in sicer na dan 31.12.2020 vrednost delnice znaša 9,45 EUR, med tem ko je preteklo leto znašala 9,25 EUR.

 

Dividenda 0,12 EUR na delnico bo izplačana 27. julija 2020

 

Bilančni dobiček na dan 31. 12. 2019 znaša 2.072.817,00 €, in se v celoti uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 0,12 EUR na delnico. Družba bo dividende izplačala dne 23. 7. 2020 tistim delničarjem, ki bodo na dan 22. 7. 2020 kot delničarji družbe vpisani v delniško knjigo družbe. Knjigovodska vrednost delnice na dan 31. 12. 2020 znaša 9,45 € (31. 12. 2019: 9,25 €).

 

Uprava in nadzorni svet sta prejela razrešnico za preteklo delo.

 

Izvoljeni 4 novi člani nadzornega sveta, Društvo MDS najavilo izpodbojno tožbo

 

Novi predstavniki kapitala v nadzornem svetu Elektra Gorenjska so za štiriletno mandatno obdobje in začetkom mandata 29. 8. 2021: Gabrijel Škof, Rudolf Ogrinc,  Vid Meglič in Gregor Tomše. Društvo MDS je po pregledu podatkov iz CV slednjega zahtevalo dodatne informacije o njegovih izkušnjah iz vodenja ali nadzora večjih gospodarskih družb, a predstavnica SDH teh podatkov ni imela in povedala, da je šel čez kadrovsko komisijo SDH, a predsednika Društva MDS ni prepričala, zato je najavil izpodbijanje imenovanja.

 

Notarski zapisnik 28 skupščine Elektra Gorenjske si lahko ogledate TUKAJ.

 

Preko 9.000 delničarjev Istrabenza bo v predbožičnem času ostalo brez delnic Istrabenza in svojega premoženja, DUTB postaja edini lastnik

Družba Istrabenz je na spletnih straneh SEONET objavila, da bo v ponedeljek 21.12.2020 na osnovi potrjene prisilne poravnave Istrabenza, razveljavila vse obstoječe delnice z oznako ITBG, zaradi poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala, ki je bil potrjen v postopku prisilne poravnave.

 

Ljubljana, 19.12.2020

 

Delnica iz 140,00 EUR na 3 cente oz. 0,00 EUR

V praksi to pomeni, da bo več kot 9.000 delničarjev Istrabenza ostalo brez svojega vložka v delnice Istrabenza z oznako ITBG, s katerimi niso mogli trgovati že od leta 2017, ko so bile na borzi vredne vsega 3 cente. V najboljših časih je bila 1 delnica vredna 140,00 EUR, v času, ko je prevzemno ponudbo podal Petrola pa 110,00 EUR.

 

ISTRABENZ edini brez finančnih odpustkov oz. popusta na finančni dolg

Da so delničarji družbe Istrabenz, danes ostali brez premoženja in v prislini likvidaciji, pa je tudi izdatno pripomoglo dejstvo, da je bilo to eno prvih večjih finančnih prestrukturiranj in takrat se je poslovodstvo družbe zavezalo vrniti 100 %  izposojenih sredstev vsem bankam in drugim upnikom, skupaj z obrestmi in brez kakršnegakoli »diskonta« kot so jih bila deležna prej in kasneje številna druga podjetja v finančnih težavah. Kljub izdatni odprodaji premoženja kot so Droga Kolinska, Hoteli Palace, plinska dejavnost … žal sredstva zbrana na ta način niso zadoščala za poplačilo dolgov bivše uprave pod vodstvom Igorja Bavčarja.

 

Tudi 10 let po začetku finančnih težav »nihče ni kriv«

V Društvu MDS nas pri tem žalosti, da nihče od odgovornih za vodenje in nadzor, ki so povzročili enormno zadolžitev, ki je pripeljala sedaj do razlastitve premoženja delničarjev Istrabenza ni odgovarjal, ne kazensko, ne premoženjsko, še več letos je ena izmed sodb bila razveljavljena v primeru nakupa delnic Intereurope.

 

Prisilno poravnavo Istrabenza, ki jo je v začetku oktobra 2020 potrdilo Koprsko okrožno sodišče na predlog DUTB, velja za nove zavarovane terjatve in navadne finančne terjatve, ne pa za navadne poslovne in prednostne terjatve. Del prisilne poravnave je tudi konverzija terjatev v kapital.

Sprejetje prisilne poravnave je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) potrdila kot imetnik navadnih terjatev v znesku 65,13 milijona evrov in kot imetnik zavarovanih terjatev v skupnem znesku 9,87 milijona evrov, kar izhaja iz poročila upraviteljice Mojce Breznik, ki je bilo objavljeno na Ajpesu.

Kot izhaja iz sklepa o potrditvi prisilne poravnave, se nove zavarovane terjatve odplača v obdobju do poteka enega leta od pravnomočne potrditve prisilne poravnave, pri čemer se zavarovane terjatve poplača pred njihovo zapadlostjo, če se prodaja sredstva, ki so dana v zavarovanje take posamezne terjatve. Terjatve zapadejo v dokončno plačilo zadnji dan v mesecu po poteku dveh let od dneva, na katerega postane sklep o potrditvi prisilne poravnave pravnomočen.

Nove zavarovane terjatve so sicer zavarovane s preostalim premoženjem Istrabenza, po tistem, ko je DUTB po odločitvi vlade lani družbi zasegla delnice Istrabenz Turizma in jih prenesla na posebno družbo, ki naj bi bila v prihodnosti del državnega turističnega holdinga. Med preostalim premoženjem gre predvsem za 50-odstotni delež v družbi Adriafin, ki je lastnica vinarja Vinakoper in 95 odstotkov srbske družbe Zastava Istrabenz Lizing. Tu so npr. še manjši delež poslovne šole IEDC, Istrabenzova umetniška zbirka in nekaj nepremičnin.

Iz dokumentov, objavljenih na Ajpesu, je razvidno, da je DUTB v kapital pretvorila 65,13 milijona evrov navadnih finančnih terjatev. Prisilna poravnava pa ne učinkuje na navadne poslovne terjatve in na prednostne terjatve, še izhaja iz sklepa sodišča. Poravnavo je DUTB predlagala, potem ko njen predlog, da bi nanjo Istrabenz prenesel preostalo premoženje, preostale obveznosti pa bi mu odpisala, na skupščini družbe novembra lani ni bil sprejet.

DUTB je naknadni predlog za prisilno poravnavo vložila sredi aprila 2020 in v njem med drugim predlagala alternativno ponudbo za konverzijo zavarovanih in navadnih finančnih terjatev v kapital, odlog plačila in zmanjšanje plačila navadnih finančnih terjatev, ki predstavljajo del terjatve, ki po vrednosti presega vrednost zavarovanja.

 

Spomnimo, da je Društvo MDS že maja 2010 zahtevalo izvedbo izredne revizije in na osnovi tega pravno ukrepanje zoper takratno poslovodstvo pod taktirko Igorja Bavčarja in zoper člane takratnega nadzornega sveta Istrabenza

 

INDUPLATI, Industrija platnenih izdelkov

Datum skupščine: 
29.08.2019 - 08:00
Naslov: 
v sejni sobi poslovne stavbe na naslovu Zgornje Jarše, Kamniška cesta 24, 1235 Radomlje.
Status: 
arhivirana
Opombe: 
Seznanitev z letnim poročilom za leto 2018 in poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi letnega poročila, odločanje o bilančnem dobičku in podelitev razrešnice upravi in nadzornemu svetu. Pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic in izključitev prednostne pravice delničarjev v primeru odsvojitve lastnih delnic. Zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom delnic po določbah o zmanjšanju osnovnega kapitala.

Skupna izjava Društva MDS in odvetniške pisarne Tamare Kek - Zakon o pravnem varstvu pri izbrisih v bankah

V Društvu mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) skupaj z odvetniško pisarno Tamara Kek ugotavljamo, da nov osnutek ZPSVIKOB, ki ga je Ministrstvo za finance pripravilo po vložitvi pripomb na javno objavljen predlog zakona, z ničemer ne odpravlja ugotovljene protiustavnosti, ki jo je ugotovilo Ustavno sodišče v odločbi U-I-295/2013.

 

Ljubljana, 09. november 2017


 

Namesto tega v bistvenih delih dodatno krni pravico bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti do učinkovitega sodnega varstva, saj prizadetim dodatno otežuje dostop do dokumentov in podatkov, ki so bili podlaga stresnim testom ter s tem bistveno otežuje dokazovanje napačnosti metode in ocene sredstev bank kot podlage za odškodninski zahtevek. Predlagana ureditev dostopa do relevantnih informacij v temelju krši zahtevo Ustavnega sodišča, da je za zagotovitev učinkovitega sodnega varstva treba tožnikom že v fazi pred vložitvijo tožbe omogočiti popoln dostop do informacij in podatkov v zvezi z oceno vrednosti sredstev bank in druge dokumentacije Banke Slovenije, kakor tudi druge informacije o podrobnostih poslovanja bank. Iz predloga zakona pa izhaja, da bodo tožniki do teh informacij lahko prišli šele po vložitvi tožbe in le, če bodo sodišču za to podali utemeljen in argumentiran predlog in bodo dokazali, da je vpogled v te dokumente bistven za dokazovanje oškodovanja. Sodišče bo lahko njihovo zahtevo za vpogled v relevantno dokumentacijo tudi zavrnilo ali pa odločilo o omejenem in nadzorovanem dostopu do teh podatkov. Za razliko od prejšnjega predloga zakona, novi predlog ne vsebuje več določbe o tem, da mora Banka Slovenije objaviti cenitve.

Odvetniška pisarna Tamare Kek v sodelovanju z Društvom MDS vložila novo pobudo za oceno ustavnosti

Razlaščene lastnike delnic in podrejenih obveznic bank mineva potrpljenje. Ker vlada že skoraj pol leta zamuja pri odpravljanju ugotovljene neustavnosti, odvetniki že vlagajo nove pobude za presojo ustavnosti, tokrat zakona ustavnem sodišču.

 

Ljubljana, 06.10.2017


 

Ustavno sodišče je presoji določenih členov zakona bančništvu oktobra lani presodilo, da mora zakonodajalec šestih mesecih odpraviti ugotovljeno neustavnost in tistim, ki so sanaciji bank ostali brez delnic in podrejenih finančnih instrumentov, zagotoviti učinkovito pravno varstvo. Ministrstvo za finance pripravo tega zakona zelo zamuja.

V Odvetniški pisarni Tamare Kek so v sodelovanju z Društvom malih delničarjev Slovenije v četrtek 05. oktobra 2017 vložili pobudo za oceno ustavnosti zakona ustavnem sodišču zaradi obstoja protiustavne pravne praznine.

Poudarjajo, da ta zakon ne ureja pravnega sredstva, kadar državni zbor postavljenem roku ne odpravi ugotovljene protiustavnosti. navedeno pobudo so ustavnemu sodišču še predlagali, da naj ponovno odloča načinu izvršitve odločbe, ki je ugotovila neustavnost zakona bančništvu.

V odvetniški pisarni predlagajo, da se razlaščencem zaradi zagotovitve učinkovitega sodnega varstva že na podlagi odločbe ustavnega sodišča omogoči dostop do podatkov in listin, ki so bile leta 2013 in 2014 podlaga za odločbe izrednih ukrepih Banke Slovenije in izbris kvalificiranih obveznosti bank.

Za ogled celotnega članka novinarke Maje Grgič, ki je bil objavljen v časniku DELO, dne 06. oktober 2017 kliknite TUKAJ.

Imetniki obveznic ostali brez pravnega varstva

Za ogled prispevka iz oddaje Dnevnik na RTV Slovenija 1 z dne 10.08.2017 kliknite na sliko ali tukaj.

DEJAN LADIKA: Že pred časom je potekel šestmesečni rok, ki ga je Ustavno sodišče določilo finančnemu ministrstvu za ureditev pravnega varstva izbrisanim lastnikom podrejenih obveznic in delnic. Ti tako še vedno nimajo možnosti, da bi se pritožili na sodišče zaradi izbrisa ob sanaciji bančnega sistema konec leta 2013. Ker tistim, ki še vedno pripravljajo spremembe bančnega zakona, ne zaupajo več, so se spet obrnili na Ustavno sodišče.

TEA ŠAVOR: Več kot 3 leta je okoli 100.000 lastnikov delnic in 2000 lastnikov podrejenih obveznic, ki naj bi bili oškodovani za več kot 600 milijonov evrov, čakalo na odločitev Ustavnega sodišča, ki je konec lanskega leta vendarle odločilo, da je bil bančni zakon v neskladju z ustavo. V šestih mesecih bi moralo ministrstvo za finance neskladja odpraviti, a jih do danes še ni.

RAJKO STANKOVIČ (predsednik društva MDS): Mi smo že pred iztekom roka pozivali vse odgovorne, da naj spoštujejo rok, ki ga je dalo Ustavno sodišče.

ŠAVOR: Tri leta in osem mesecev je tak preteklo, je jasen odvetnik Miha Kunič, ko njegovi klienti še vedno nimajo učinkovitega pravnega sredstva.

MIHA KUNIČ (odvetnik): Ne pričakujem ponovno dobre rešitve, ker iste osebe, ki so pripravljale prvi zakon katerega je Ustavno sodišče že razveljavilo, sedaj pripravljajo nov zakon in prvi osnutki, ki so bili videni so bili po mojem mnenju globoko neustavni.

ŠAVOR: To pa potrjuje tudi to interno mnenje Direktorata za pravosodje na popravke, ki jih je pripravilo ministrstvo za finance. Popravke označujejo za povsem zgrešene. Ne le, da ne odpravljajo neustreznih pravnih praznin glede pravice do sodnega varstva, kot je ugotovilo Ustavno sodišče, celo več, popravljen zakon zaostruje pogoje za vložitev tožb pred upravnim
sodiščem. Na ministrstvu sicer pravijo, da so popravki sedaj pripravljeni, v koalicijsko usklajevanje pa gredo septembra. A razlaščenci imajo očitno dovolj, zato ne čudi, da se izbrisani imetniki bančnih delnic znova obračajo na Ustavno sodišče.

KUNIČ: Sodobna praksa Sodišča za evropske pravice potrjuje moji tezi in torej, da bi morali imeti vsi pravico do tožbe pred upravnim sodiščem.

ŠAVOR: In še, glede na to, da država zamuja z odpravo neustavnosti, nekateri med razlaščenci že kupujejo vozovnice za pot na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, da vložijo odškodninske tožbe. In zgolj podatek, če uspejo, obresti znesejo 3 milijone evrov na dan.

Za ogled prispevka iz oddaje Odmevi na RTV Slovenija 1, z dne 10.08.2017, kliknite na sliko ali tukaj.

Ministrstvo za finance in Banka Slovenije s triletno zamudo poskušata legalizirati svoja domnevna nezakonita dejanja – predlog zakona sodno varstvo dodatno otežuje!

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je v sodelovanju z Odvetniško pisarno Tamara Kek, d.o.o., pripravilo pripombe k Predlogu zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti banka. Predlagatelj zakona (Ministrstvo za finance) in več kot očitni soavtor zakona (Banka Slovenije) s predlogom zakona poskušata legalizirati domnevna kazniva dejanja, ki jih aktivno in na podlagi številnih dokazov in utemeljenih očitkov preiskujejo kriminalisti.

V Društvu MDS žalostno ugotavljamo, da pripravljavci predloga zakona očitno do danes niso uspeli niti prebrati odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-295/13, saj je vsebina predloga zakona v veliki meri diametralno nasprotna temu, kar zahteva Ustavno sodišče. Še več, Ministrstvo za finance skupaj z Banko Slovenije v zakon skuša vnesti kup dodatnih (tudi retroaktivnih) kriterijev, vse z namenom poskusa naknadne legalizacije izbrisov v bankah in zabrisa sledi, zakaj so morali slovenski davkoplačevalci bistveno preplačati sanacijo bank. Predlog zakona torej ne prinaša rešitev in je že povsem jasno, da bo tudi novi zakon podvržen presoji ustavnosti.

 

Ljubljana, 06. april 2017


 

Banka Slovenije »prikladen grešni kozel« ali misija odvračanja pozornosti od serije očitanih kaznivih dejanj

Guverner Banke Slovenije, Boštjan Jazbec je na nenavaden dan (01.04.2017) v intervjuju za dnevnik izjavil: »Smo prikladen grešni kozel za vse, kar je bilo v Sloveniji narobe«. Naj poudarimo, da v Društvo MDS guvernerja Banke Slovenije štejemo med osebe, za katere naj bi veljali najvišji standardi strokovnosti in etičnosti. Izjava Guvernerja resnično deluje kot 1. aprilska šala, še posebej če se spomnimo na nedavno razkrito sodno odredbo III Kpd 29285/2016, ki na dobrih 45 straneh razkriva serijo kaznivih dejanj, ki naj bi jih storil guverner Boštjan Jazbec v sodelovanju z ostalimi člani takratnega Sveta Banke Slovenije. 

Še posebej zgovorna so pričanja oziroma zbrane informacije zastopnikov različnih ustanov, kot so npr. Agencija za javni nadzor na revidiranjem (direktorica mag. Mojca Majič), Slovenski inštitut za revizijo (direktor dr. Marjan Odar), Združenje Bank Slovenije (predsednik Upravnega odbora France Arhar), Okrožno sodišče v Ljubljani (takratni registrski sodnik Jože Ruparčič), Okrožno sodišče v Celju (takratna registrska sodnica Andreja Zupan), Okrožno sodišče v Mariboru (takratni registrski sodnik Jože Vidic), KPMG Slovenija, d.o.o. (direktorica Nevenka Kržan). Očitno guverner Banke Slovenije vsem navedenim, kakor tudi celotni slovenski javnost želi sporočiti, da je njegova funkcija biti »prikladen grešni kozel«, med tem ko izpostavljene sume storitve kaznivih dejanj seveda guverner ne želi komentirati, kaj šele da bi jih strokovno ovrgel.

Društvo MDS poziva organe pregona, da čim prej zaključijo predkazenski postopek in vložijo ovadbe zoper ključne akterje v Banki Slovenije

Časopisa Delo in Finance danes objavljata nove podrobnosti v zvezi s sanacijo slovenskih bank; tokrat neposredno podrobnosti iz sodne odbredbe (celotno odredbo razkrivajo Finance), ki je očitno bila podlaga za izvedbo hišnih preiskav v Banki Slovenije, Banka Slovenije pa je v sodelovanju z Evropsko centralno banko (ECB) poskušala javnost prepričati, da je vse v najlepšem redu in da je krivda na strani vseh ostalih (tudi policije), če tega ne razumejo. V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) ne bomo ponovno poudarjali kako so zadeve šokantne, ampak bomo samo izrazili obžalovanje, da Banka Slovenije kot institucija in glavni akterji sanacije bank nimajo niti kančka morale, da bi se po takšnih dejanjih vsaj ponižno umaknili, ne pa da še danes poskušajo krivdo valiti na druge ali pa celo prepričujejo, da so oni najboljši in da so vsi ostali 'neumni'.

 

Ljubljana, 24. marec 2017


 

Poziv Policiji k čimprejšnji vložitvi kazenskih ovadb zoper vse odgovorne

Društvo MDS poziva policijo, da v kar najkrajšem možnem času vloži kazenske ovadbe zoper vse odgovorne v Banki Slovenije, s katerimi bi se ta 'saga' vsaj delno premaknila z mrtve točke in bi slovenska javnost vsaj delno izvedela, kaj vse se je zares dogajalo v Banki Slovenije ob 5 milijardni bančni sanacij z davkoplačevalskim denarjem.

Za ogled prispevka iz Dnevnika TV SLO 1 ob 19.00. z dne 24.03.2017 novinarja Viki Twrdy pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Poziv Vladi RS k temeljiti proučitvi vsebine zakona, ki naj bi omogočal 'učinkovito' pravno varstvo za izbrisane imetnike

Sočasno Društvo MDS poziva Vlado RS, naj temeljito prouči vsebino zakona, ki ga v sodelovanju z Banko Slovenije in ostalimi akterji, ki so leta 2013 in 2014 sooblikovali 'sanacijo' slovenskih bank, pripravlja Ministrstvo za finance. Društvo MDS je sedaj še bolj prepričano, da vsi akterji bančne sanacije želijo 'urediti' stvari za nazaj. Trenutna izhodišča novega zakona so namreč diametralno nasprotna temu, kar je Vladi naložilo Ustavno sodišče, saj zakon pravno varstvo za izbrisane obvezničarje in delničarje dodatno otežuje, čeprav naj bi bil namen zakona ravno v učinkovitejšem pravnem varstvu.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.