Novice

Dogajanje v Gorenju - vprašanja in odgovori Društva MDS

Za ogled prispevka iz Dnevnika na RTV Slovenija 1 z dne 27.07.2016 kliknite na sliko ali tukaj. Prispevek se prične na 14. minuti.

Najprej nas zanima, kako se odzivate na dejstvo, da je uprava Gorenja nekaj časa prikrivala, da Panasonic pred možnim povečanjem lastniškega deleža v družbi opravlja skrbni pregled.

Kar zadeva prvega vprašanja, Društvo MDS glede na pojasnila, ki smo jih zasledili s strani ATVP in Gorenja, ne problematiziramo tega dejstva. Nenazadnje je Panasonic tudi ta trenutek 3. največji delničar Gorenja. 

Kot drugo nas zanima, kdo bi se po vašem mnenju lahko umaknil iz lastništva, da bi sprostil pot Panasonicu za povečanje lastništva. Menite, da je možna nova dokapitalizacija prek javne ponudbe delnic?

Po našem mnenju, bi se lahko za primerno ceno iz lastništva Gorenja umaknili predvsem manjši institucionalni vlagatelji in nekateri mali delničarji, ki so na zadnji skupščini želeli svojega člana v NS, a jim je zato zmanjkalo dobrih 14 % glasov (Delničarji Home Products Europe B.V., Karlo Kardov, Raiffeisenbank Austria d.d., Zagreb, Alpen Invest d.d. (Alpen.SI, mešani fleksibilni podsklad – Jugovzhodna Evropa in Alpen Developed), Societe Generale – Splitska banka d.d., Unicredit Bank Hungary ZRT in KD Skladi, družba za upravljanje, d.o.o. (KD Balkan, delniški in KD Vitalnost, delniški; ki obvladujejo približno 25 % osnovnega kapitala).

Menimo, da dokapitalizacija ni (dolgoročna) rešitev za Gorenje.

Kot tretje nas zanima, kako bi mali delničarji ravnali v primeru, da bi bil Panasonic primoran objaviti prevzemno ponudbo. Imate morda že kakšno predstavo o ceni, ki bi bila glede na trenutni položaj podjetja primerna.

Glede na to, da knjigovodska vrednost delnice na dan 31.12.2015 znaša 15,14 EUR in ob dejstvu, da ima družba približno 320 milijonov EUR dolga, menimo, da bi se morebitna cena delnice lahko gibala med 12 in 15 EUR. Pri tem poudarimo, da gre to za hitro oceno in ne neko poglobljeno analizo, ter nikakor tudi ne za naložbeno priporočilo, saj v Društvu MDS za to nismo pooblaščeni. Seveda pa je vedno cena stvar pogajanj med kupci in prodajalci.

V medijih smo zasledili navedbe, da bi utegnili preskusiti teren pri drugih potencialnih interesentih za vstop v lastništvo Gorenja. Kdo bi bil po vaši oceni interesent in kako bi preskusili njihov interes?

Glede na to, da v statutu Gorenja obstajajo določene omejitve glede vstopa morebitnih novih delničarjev in da je Panasonic že več kot 10 % lastnik (3. največji delničar), menimo, da bi bilo ta trenutek smiselno počakati, da ta pregled Panasonic opravi, v vmesnem času, pa se pogaja z zainteresiranimi delničarji, o višini cene, po kateri bi izstopili iz lastništva. V primeru, da bi bila ta cena neustrezna, pa bi se verjetno zainteresirani delničarji, ob neuspešnih pogajanjih s Panasonicom, obrnili tudi na morebitne druge igralce v panogi, kot so npr. Arcelik, Electrolux, Haier ipd.

Delničarji Elektra Ljubljana potrdili menjavo poslovnih deležev z GEN-I

Delničarji Elektra Ljubljana, d.d. so na današnji izredni skupščini odločali o le eni točki dnevnega reda, katere namen je bil podaja soglasja k Pogodbi o menjavi poslovnih deležev med GEN-I, d.o.o. in Elektro Ljubljana, d.d. Delničarji so z 98 % večino podprli predlagan sklep, pri čemer pa je bila na sklep napovedana tudi izpodbojna tožba. Redna skupščina Elektra Ljubljana je predvidena za konec avgusta.

 

Ljubljana, 25. julij 2016


 

Pričakovani pozitivni učinki za poslovanje matične Elektro Ljubljane

V okviru razprave je predsednik Uprave, Andrej Ribič izpostavil, da so proces iskanja strateškega partnerja pričeli že pred tremi leti. Naložba v hčerinsko Elektro Energija je sicer vknjižena po knjigovodski vrednosti 6,2 milijona EUR med tem ko odsvojitvena cena znaša 11,5 milijona EUR, sočasno pa Elektro Ljubljana v bodoče pričakuje pozitivne finančne učinke, pri čemer do sedaj Elektro Energija ni izkazovala pozitivnih finančnih učinkov, kar je bil tudi eden izmer razlogov za iskanje partnerja.

Novo nastala družba ob soudeležbi Gen-I bo obvladovala okoli 40 % trga električne energije, pri čemer pa Elektro Ljubljana upa, da bi od države uspela pridobiti lastno koncesijo za distribucijo električne energije, kar bi lahko imelo dodatne pozitivne učinke.

Izkoriščanje tujih pristaniških delavcev v Kopru?

10. julij 2016 ob 20:02
Ljubljana - MMC RTV SLO/Televizija Slovenija

 

Nekatera podjetja - tako imenovani izvajalci pristaniških storitev - so nastala izključno za posle z Luko Koper, od katere so tudi popolnoma finančno odvisna.

 

O tem smo v Društvu MDS poročali že 06.07.2016, kar si lahko preberete tukaj.

Njihovi delavci, ki delajo v Luki, prihajajo tudi iz Bosne in Hercegovine pa nekaterih drugih držav nekdanje Jugoslavije.

 

Plače so, kot so povedali, poslovna skrivnost. Sistem zelo spominja na hobotnico podjetja Marof Trade, kjer so inšpektorji Fursa med preiskavo odkrili vrsto nepravilnosti.

 

Eden izmed luških delavcev je v anonimnem pismu izpostavil prakso pri najetih, zlasti tujih delavcih - da jih zunanja podjetja, s katerimi sodeluje Luka, zaposlijo le za nekaj ur, potem pa plačujejo na črno in minimalno.

 

Vabljeni k ogledu celotnega videoprispevka novinarja Boruta Janca s klikom na sliko ali tukaj.

Gorenje posloval pozitivno v prvem kvartalu 2016

Današnje skupščine družbe Gorenje, d.d. se je udeležilo 68,40 % kapitala. Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je zastopal 117.424 delnic oz. 0,70 % na skupščini zastopanega kapitala (z 212 pooblastili) in bil 3 pooblaščenec po številu zastopanih delnic, takoj za g. Petrom Groznikom, ki je zastopal 2.896.436 delnic (34 pooblastil, med katerimi je tudi pooblastilo IFC-ja, ki je lastnik 2.881.896 delnic oz. 17,34 % zastopanega kapitala na skupščini), ter g. Franjom Bobincem iz Uprave Gorenja, ki je zastopal 162.165 delnic (0,98 % na skupščini zastopanega kapitala oz. 420 pooblastil).

 

Velenje, 08. julij 2016


 

Uprava in NS prejela razrešnico

Delničarji so se najprej seznanili z letnim poročilom za poslovno leto 2015, ter izgubo v višini 4.000.572,95 €, ki je posledica predvsem izgube v višini 13 mio EUR iz naslova tečajnih razlik. Izgubo je uprava pokrila s prenesenim čistim dobičkom iz prejšnjih let in delom kapitalskih rezerv iz naslova splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala. Skupščina se je tudi seznanila s prejemki uprave in NS, nato je bila upravi in nadzornemu svetu tudi podeljena razrešnica za leto 2015 (foto: Finance.si).

 

Poslovanje v prvem poletju 2016 nakazuje na dobiček konec leta

Predsednik uprave Franjo Bobinac je predstavil poslovanje Skupine Gorenje v drugem četrtletju letošnjega leta. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, saj je bilo tako z vidika prodaje kot dobičkonosnosti še boljše, kot prvo četrtletje.

Prodaja gospodinjskih aparatov pod vsemi lastnimi blagovnimi znamkami se je v prvi polovici leta 2016 povečala na večini trgov. Ugodna geografska struktura in struktura izdelkov, kjer se je okrepila prodaja premijskih izdelkov, sta pozitivno vplivali na dobičkonosnost.

Pogovor z gospodarstveniki o dogajanju v Luki Koper

Za ogled oddaje Na tretjem, z dne 07.07.2016 ob 20.30 novinarja Tomaža Veseliča O dogajanju v Luki Koper klinite na sliko ali tukaj.

Krka bo 2,65 EUR dividende izplačala že v 30 dneh

Delničarji Krke so na današnji skupščini tako rekoč soglasno sprejeli vse predlagane sklepe, tudi nasprotni predlog SDH, d.d., ki je predlagal skrajšan rok za izplačilo dividend, iz prvotno predlaganih 60 dni na 30 dni. Delničarji, ki bodo vpisani v delniško knjigo na dan 12.07.2016 bodo tako v 30 dneh prejeli 2,65 EUR bruto dividende na delnico. Delničarji so imenovali tudi novega člana Nadzornega sveta (NS), dr. Borisa Žnidariča, ki bo nadomestil g. Mateja Pirca. Uprava in NS sta za svoje delo v letu 2015 prejela tudi razrešnico z več kot 99 % večino. Predstavnika Društva Mali delničarji Slovenije (Društva MDS) sta na skupščini zastopala preko 3 % glasovalnih pravic.

 

Ljubljana in Novo mesto, 7. julij 2016


 

Krka povečuje prodajo po količini in vrednosti

Predsednik Uprave, g. Jože Colarič je v okviru predstavitve rezultatov izpostavil zaostrene razmere na trgu, ki so najbolj zaznamovane z nestabilnim tečajem ruskega rublja in pa nenzadnje tudi vse večjo konkurenco na področju generičnih proizvajalcev zdravil.

Slednje potrjuje tudi podatek, da je Krka v prvem kvartalu leta 2016 povečala prihodke od prodaje za 1 % v primerjavi z enakim obdobjem leta 2015, po količini prodanih zdravil pa je prodaja dejansko višja za 12 %.

 

Pozitivna rast v zahodni Evropi – Krka vlaga v dodatne kapacitete

Območje zahodne Evrope beleži kar 22 % rast prodaje, pri čemer je najmočnejše tržišče Nemčija, med tem ko v Sloveniji Krka ustvari le 7 % svojih prihodkov, zrasla pa je tudi prodaja v srednem delu Evrope in sicer za 3 %.

Konec prihodnjega leta bo Krka v celoti zaključila tudi s polnjenjem kapacitet v njihovi največji investiciji do sedaj; Notol 2. Končne zmogljivosti Notola 2 bodo 4,5 milijarde tablet, s čimer se bodo Krkine proizvodne zmogljivosti povečale na 17,5 milijarde tablet.

Izvajalci pristaniških storitev v Luki Koper delajo 'pod enakimi pogoji' kot redno zaposleni?!

V luči dogajanj v zvezi z Luko Koper, d.d., v Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) vedno znova ugotavljamo, da je Luka Koper razdeljena na 'elitni' del zaposlenih, ki jim družba nameni zavidljivih 3.852,22 EUR o čemer smo že poročali in na 'manjvredni' del skoraj 40 izvajalcev pristaniških storitev (IPS). Delavci preko IPS namreč prejemajo nekajkrat nižje prejemke, odgovor uprave iz skupščine, ki je potekala v petek, 01.07.2016 pa; 'delavci delajo pod enakimi pogoji kot redno zaposleni in družba naroča storitev, ne pa delovne sile, kar je potrdila tudi sodba sodišča.' V Društvu MDS nas odgovor žalosti, saj se stežka znebimo občutka, da smo delničarji deležni rezultatov, ki jih družba dosega na podlagi več kot očitnega izkoriščanja delavcev…

 

Ljubljana in Koper, 06. julij 2016


 

Izjava glavnega 'vstajnika' z dne 24.02.2013 za Žurnal

Čeprav nekateri izpostavljajo, da naj bi tema bila nova, čeprav je režim enak že več let, pa so tudi opozorila stara že več let. Dobro leto dni pred nastopom mandata aktualne uprave je danes najbolj glasni 'vstajnik' in žerjavist Luke Koper ter hkrati tudi član Nadzornega sveta Luke Koper, Mladen Jovičič za Žurnal povedal: »Luka uradno najema storitve, čeprav gre v resnici za najem delavcev« in pa »Če bi šlo za najem storitev, bi morali podizvajalci razpolagati z ekipo, ki bi izvedla naročilo, to pa se ne dogaja«.

Glede na to, da je uprava tudi sama na skupščini zatrdila, da je sistem nespremenjen že več let, se sprašujemo kaj je torej danes drugače, da do izkoriščanja delavcev, ki za Luko Koper opravljajo storitev, ne prihaja več. Že takrat je sicer tiskovni predstavnik Luke Koper, Sebastjan Šik odgovoril "Na te špekulacije (izkoriščanje delavcev in sistemska korupcija v Luki Koper; op. MDS) je odgovor vedno enak: če ima kdo dokaze o tem, naj jih predloži pristojnim organom."
Seveda pa številke povedo svojo zgodbo. V Društvu MDS smo analizirali 27 največjih izvajalcev pristaniških storitev oz. IPSov (vseh skupaj je 41), ki z Luko Koper poslujejo nad vrednostjo 100.000,00 EUR. Kar 17 od 27 IPSov je od Luke Koper odvisnih več kot 90 %, od tega pa jih je 7 100 % (ali več?!) odvisnih strogo od Luke Koper.

Luka Koper je za svojih 1.040 zaposlenih (na dan 31.12.2015) v povprečju namenila 3.852,22 EUR, IPS pa so za svoje delavce namenili v povprečju 1.438,03 EUR oziroma kar 2.414,19 EUR manj. Podrobnosti in razlike so razvidne v spodnji tabeli. 

Za ogled povečane tabele kliknite na sliko ali tukaj.

Vprašanja Društva MDS za upravo družbe Luka Koper

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) z začudenjem spremlja dogajanje v Luki Koper, s katerim največjo škodo trpijo poslovni partnerji Luke Koper, nenazadnje pa tudi Luka Koper sama in seveda njeni delničarji. Ustavljeni delovni procesi oziroma z današnjim dnem okrnjeni delovni procesi so toliko bolj nejasni ob upoštevanju dejstva, da je glavni delničar na skupščini, ki je potekala v petek, 01. julija 2016 umaknil zahtevo po zamenjavi treh članov NS, kar je bil vsaj na začetku 'kalvarije' okoli Luke Koper, prvotni razlog za nezadovoljstvo.

 

Ljubljana, 04. julij 2016


 

Društvo MDS zato kot delničar na Upravo družbe Luka Koper javno naslavlja spodaj navedena vprašanja in naproša tako Upravo družbe kot tudi Nadzorni svet, da do navedenih vprašanj zavzamejo ustrezna stališča ter nanje v najkrajšem možnem času podajo odgovore. Za potrebe enakomerne obveščenosti delničarjev predlagamo, da se vprašanja kakor tudi odgovori objavijo na borznem sistemu Seonet.

Za ogled prispevka iz Dnevnika na RTV Slovenija 1, z dne 04.07.2016 kliknite na sliko ali tukaj.

Vprašanja delničarja:

  1. Glede na dosežene (nerevidirane) rezultate, objavljene dne 20.05.2016 je Luka Koper, d.d. do dne 31.03.2016 ustvarila 48.139.373,00 EUR prihodkov od prodaje. Prvi kvartal leta 2016 beleži 91 dni, kar bi pomenilo, da je Luka Koper v povprečju zabeležila 529.004,10 EUR prihodkov na dan. Upoštevaje 3-dnevno zaustavitev delovnih procesov v Luki Koper in ob upoštevanju doseženih prihodkov v prvem kvartalu 2016 izpad prihodkov znaša preko 1,5 milijona EUR.
  • Koliko točno znaša izpad prihodkov za Luko Koper?
  • Koliko točno znaša ocenjena poslovna škoda, ki jo bodo utrpeli poslovni partnerji?
  1. Kaj je uprava storila do sedaj, da bi se nemoteno nadaljevali poslovni procesi? Ali namerava uprava, ki jo sestavljajo Dragomir Matić, Andraž Novak, Irena Vincek in Stojan Čepar iz lastnih sredstev pokriti nastalo poslovno škodo, ki je nastala družbi Luka Koper in njenim delničarjem ter predvsem škodo, ki je nastala ostalim poslovnim partnerjem?
  2. Kdaj in na kakšen način je Uprava družbe obvestila Policijo, da je dostop v pristanišče blokiran? Ali je uprava družbe v komunikaciji z osebami, ki blokirajo vstop v pristanišče, pristojnim sindikatom, poslovnimi partnerji in na kakšen način poteka omenjena komunikacija, ter kakšne dogovore je sklenila s posamezno vpleteno stranjo?
  3. Kdaj in na kakšen način je Uprava družbe obvestila Republiko Slovenijo, Mestno občino Koper in Občino Ankaran o blokadi pristanišča?
  4. Ali je uprava družbe zoper delavce, ki kršijo delovno zakonodajo (se spontano upirajo delu) sprejela ukrepe in če da, kakšne? Koliko, od skupno 1.040 zaposlenih (na dan 31.12.2015) je v zadnjih dneh kršilo delovno zakonodajo?
  5. Na podlagi katerega člena in katerega zakona je uprava 'zaprosila za pomoč' predsednika Vlade RS, dr. Mira Cerarja? Naj ob tem poudarimo, da je Uprava družbe na 263 strani revidiranega letnega poročila za leto 2015 zapisala, da »Republika Slovenija s Skupino Luka Koper ni povezana oseba, saj nima neposrednega vpliva na upravljanje družbe.« V zvezi s tem je bilo izrecno postavljeno tudi vprašanje na skupščini, katerega je v enakem smislu kot je že navedeno zgoraj, odgovorila članica Uprave, Irena Vincek. Ali je torej v vmesnem času Republika Slovenija postala povezana oseba z Luko Koper?
  6. Ali držijo navedbe, da uprava družbe svojim strankam odgovarja, 'da ima zvezane roke in da naj se za razrešitev zapleta obrnejo na Predsednika Vlade'? Če da, ali to pomeni, da je uprava del svojih pooblastil in odgovornosti prenesla na Predsednika Vlade? Če da, kdaj namerava o tem obvestiti delničarje družbe in kakšna je pravna podlaga za prenos pooblastil?
  7. Uprava na spletni strani družbe zbira podpisa pod naslovom 'Izjava o podpori slovenskemu tovornemu pristanišču Koper', kjer že v uvodnem stavku navaja, da Luka Koper naslavlja potrebe in koristi vseh Slovencev in Slovenk. V čigavi koristi so zaustavljeni procesi dela? Kakšno korist imajo npr. prebivalci mest Maribor, Novo Mesto, Murska sobota ipd.? Prosimo za navedbo konkretne analize (zneska) koliko dodane vrednosti bo deležen povprečen državljan Republike Slovenije in sicer; koliko dodane vrednosti Luka Koper ustvari za povprečnega državljana Republike Slovenije pred izgradnjo drugega tira in koliko se bo ta dodana vrednost povečala po izgradnji drugega tira?
  8. Iz zgoraj navedene izjave o podpori, ki jo Luka Koper objavlja na svoji spletni strani izhaja, da Luka Koper zahteva gradnjo drugega tira z javnimi sredstvi torej davkoplačevalskim denarjem. Kdaj točno bi se davkoplačevalcem povrnila investicija v drugi tir pri hipotetičnih cenah izgradnje drugega tira za 500 milijonov EUR, za 750 milijonov EUR, za 1 milijardo EUR? Prosimo za navedbo konkretne analize (zneskov) in pojasnilo na kakšen način bi se investicija vračala Slovenkam in Slovencem?

Poziv Upravi in Nadzornemu svetu Luke Koper k zagotovitvi ustreznih delovnih pogojev v izogib nadaljni poslovni škodi

Pred slabima dvema urama se je končala skupščina Luke Koper, d.d., ki je sicer minila brez večjih zapletov in so lahko delničarji ustrezno predstavili svoja stališča, hkrati pa se ni odločalo niti o zamenjavi članov Nadzornega sveta (NS), saj je SDH še pred samo skupščino umaknil predlagani dodatni točki dnevnega reda.

V luči navedenega ostaja toliko bolj nejasno, s kakšnim razlogom je onemogočeno delo v Luki Koper, zato pozivamo Upravo in NS, kot odgovorne organe za morebitno nastalo škodo, ki nastane zaradi neupravičenega zaustavitve delovanja družbe, da nemudoma vzpostavi nadaljevanje delovnega procesa. Ne samo, da se neposredno škoduje delničarjem in družbi Luka Koper, škoda nastaja tudi vsem ostalim gospodarskim subjektom.

 

Ljubljana in Koper, 01. julij 2016


Za ogled prispevka iz Dnevnika na RTV Slovenija 1 z dne 01.07.2016 kliknite na sliko ali tukaj.

Primorce razburile poteze Vlade v Luki Koper

Za ogled prispevka iz oddaje Odmevi na RTV Slovenija 1 z dne 28.06.2016 kliknite na sliko ali tukaj.

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.