Novice
Logistični holding, kot velika razvojna priložnost? Da, toda ne za vsako ceno!
Današnja Druga konferenca o Slovenskem logističnem holdingu, ki jo je organiziralo Ministrstvo za promet je sicer postregla s številnimi odgovori na odprte dvome, a vendarle pustila še precej neznank.
Brdo pri Kranju, 14. januarja 2011
Po mnenju Društva MDS je ključno vprašanje glede morebitnega omejevanja konkurenčnosti. Pravnik doc. dr. Klemen Podobnik je opozoril, da obstaja možnost, da logistični holding vendarle ne bo dobil dovoljenja Urada za varstvo konkurence.
Na drugi strani pa se mu kot pravniku s področja konkurenčnega prava zastavlja vprašanje: zakaj bi najprej ustvarili »monopolista« in ustanovili novo agencijo, ki bi skrbela za to, da se ta monopol ne bi zlorabljal, če že sedaj imamo delujoči trg?
USTVARJANJE KARTELOV IN MOREBITNI BEG STRANK IZ LUKE KOPER
Na ta nerazumni fenomen je med vprašanji in dilemami opozoril tudi Rajko Stanković - predsednik Društva MDS. Dejal je, da se ne zdi logično omejevati konkurenco, zlasti v luči pomislekov, ki jih je predstavil Klemen Podobnik, ne da bi prej zagotovili jasno definicijo dostopa do infrastrukture, ki se lahko izvede z izločitvijo v posebno družbo, ali pa se jasno zapiše pod kakšnimi pogoji lahko vsi dostopajo do nje.
Nerazumno se mu je zdela zamisel o ustanavljanju novega monopola, ko pa je par mesecev nazaj potekal boj zoper bančni in elektro kartel. Meni, da predlagana oblika, ki omejuje konkurenco, lahko ob vsiljevanju enotne storitve privede do odhoda številnih strank iz Luke Koper v smereh 50 km proti severu ali jugu (Trst ali Reka). Zanimalo ga je, ali imajo snovalci Slovenskega logističnega holdinga pripravljen kakšen scenarij tudi za ta primer, saj so številne stranke Luke Koper napovedale svojo preusmeritev v druga pristanišča. Nenazadnje, sedanji model bi morda bil bolj primeren za čas SOZD-ov pred letom 1990, kot pa v 21. stoletju.
Peter Mahnič, logist in špediter iz ACK, d.d., je tudi opozoril, da mora biti infrastruktura (pristanišča in tiri) javno dostopna pod konkurenčnimi pogoji vsem. V Sloveniji so navsezadnje prisotni številni svetovni logisti, katerih letni promet je večji, kot je BDP Slovenije.
Eden izmed udeležencev - nekdaj sicer prvi človek enega izmed treh velikih sistemov, ki se združujejo - je ob robu srečanja v neformalni debati izjavil: »Iz treh bolnikov ne moreš narediti enega zdravega, potrebno bi bilo najprej sanirati vse tri družbe, prenesti infrastrukturo na posebne družbe in šele nato ustanavljati holding.«
EKONOMSKI VIDIKI IN ODPRTE DILEME
Pred odločitvijo o usodi logističnega holdinga bo treba odgovoriti še na nekaj vprašanj, tako ekonomske kot pravne narave. Ekonomist Janez Šušteršič, ki je predstavil ekonomske vidike povezovanja Slovenskih železnic, Luke Koper in Intereurope, pa ob tem opozarja, da je treba dobro premisliti in se glede holdinga čim prej odločiti, predvsem pa najti odgovore na:
· kako zagotoviti konkurenco v primeru oblikovanja holdinga,
· kako prepričati vodstva podjetij za ta projekt
· kako urediti razmerja med podjetji v holdingu in zavedati se moramo, da noben izračun vnaprej ne more zagotoviti uspeha.
ODGOVORI NA PRAVNA VPRAŠANJA IN ODPRTE DILEME
Pravnik Bojan Bugarič je izpostavil predvsem vprašanja o pravni ureditvi regulatornega organa in o koncesiji Luke Koper. Glede slednjega je Bugarič dejal, da povezovanje podjetja, ki ima koncesijo za opravljanje dejavnosti v holding ne pomeni tudi prenehanje koncesije, saj pravo dopušča več načinov dopolnitve koncesije.
IZPLAČILO MALIH DELNIČARJEV LUKE KOPER IN INTEREUROPE SKLADNO Z DOLOČILI ZPRE-1
Na vprašanje iz prejšnje konference o tem, kako si Vlada RS predstavlja izplačilo preostalih deležnikov, ki jih je v Luki Koper nekje okoli 33 % in v Intereuropi nekje okoli 60 % je bil odgovor jasen in nedvoumen: skladno z določili Zakona o prevzemih (ZPRE-1). Na dodatno vprašanje udeleženca v zvezi s ceno izplačila pa je ostal brez odgovora. Pričakovati je, da so pričakovanja malih delničarjev dokaj visoka, glede na trenutne neverjetno nizke cene, ki so še padle po napovedi ustanavljanja holdinga. Razlika v vrednosti, če primerjamo najvišje tečaje in trenutne, pa je kar 4 do 5 kratna.
SLOVENSKE ŽELEZNICE ZA, OSTALA DVA UDELEŽENCA BOLJ SKEPTIČNA
Holdinška struktura sicer predstavlja le eno izmed možnosti za izboljšanje poslovanja podjetij. V konkretnem primeru, upoštevaje dejansko stanje podjetja in globalno krizo, pa ne rešuje osnovnega problema organizacije in neučinkovitosti SŽ. Istočasno prinaša tveganje, da bo že tako slabo poslovanje SŽ v slabše poslovanje potegnilo tudi zdrave dele slovenskega transportnega sektorja (Luka Koper, Intereuropa). SŽ bi bilo potrebno najprej reorganizirati na dva dela: infrastrukturo in promet. V obeh delih je potrebno izvesti reorganizacijo poslovanja, racionalizacijo in modernizacijo vsakega dela posebej, ter poiskati nove pristope za nastop na trge.
Istočasno ne gre pozabiti, da je komercialno povezovanje lahko povsem dovolj za boljše poslovanje vseh treh družb. Le-te imajo namreč povsem različne kulture, organizacijske klime, način dela in tudi razmišljanja, kar posledično onemogoča poslovanje pod isto streho.
SINDIKATI OPOZARJAJO NA MOREBITNO TEMPIRANO SOCIALNO IN ODGOVORNOST MENAGERJEV
Sindikati opozarjajo na ogroženost delovnih mest v primeru propada holdinga, dvomijo v izboljšanje poslovanja, ki naj bi ga prinesel holding, opozarjajo pa tudi na tveganja zaradi premajhne odgovornosti managerjev v Sloveniji, ki upravljajo velika podjetja.
dr. MAKS TAJNIKAR ZAGOVARJA MREŽENJE IN PRI TEM DODAJA, DA NE SLOVENCI, NE NEMCI TEGA NE OBVLADAMO. AKUN IMA ŽE SEDAJ MOŽNOST HOLDINŠKE PLATFORME
Bolj skeptičen je bil predsednik upravnega odbora Adrie Airways dr. Maks Tajnikar, predvsem do načina oblikovanja holdinga. Holdinški vrh bi po njegovih besedah zmanjšal fleksibilnost povezanih podjetij, zato je sam predlagal alternativo mreže, ki naj bi bila bolj pogosta, kot npr. pri Italijanih. Mimogrede je spomnil, da ima Vlada RS že v tem trenutku vse vzvode za holdinško platformo preko AUKN, ki upravlja vsa tri podjetja.
PREDSEDNIK VLADE RS BORUT PAHOR TRDNO PREPRIČAN V PROJEKT
Borut Pahor - predsednik Vlade RS je večkrat jasno nakazal, da zanj dvoma o uspešnosti projekta ni več. Zaveda pa se, da bo končno odločitev morala sprejeti Vlada RS ali celo Državni zbor, ter pozval vse akterje, da morda v zadnjem krogu pogovorov, ki se bodo odvijala v podjetjih razrešijo še vse preostale dileme. Vendarle, brez dobre volje in predvsem zavzetosti vseh treh akterjev, projekt ne more uspeti. Osebno sicer verjame, da bo projekt uspešen, a hkrati priznava, da ni vedeževalec in bi bilo neodgovorno če bi trdil, da morda ne bo težav. Tudi slednje so rešljive z dobro voljo vseh.
DRUŠTVO MDS NE NASPROTUJE PROJEKTU – POTREBNI SO PREDHODNI KORAKI
Društvo MDS glede na predstavljene odgovore, tako ekonomske kot pravne, ni že vnaprej nenaklonjeno projektu. Ocenjuje le, da je potrebno predhodno opraviti naslednje:
· ločiti infrastrukturo (tire in pristaniško),
· zagotoviti sredstva za hitro posodobitev železniških tirov in izgradnjo drugega tira od Luke Koper do Divače (mimogrede, prvi tir je bil izgrajen prav zaradi Luke Koper in njenih potreb),
· finančno sanirati vsa tri podjetja, ponovno opraviti ustrezno analizo stanja, prednosti, slabosti, priložnosti in tveganj in šele nato pristopiti k oblikovanju holdinga.
V MEDIJIH JE BILA PREZRTA KLJUČNA DILEMA: ALI BO UVK (slovenski ali evropski) SPLOH DOVOLIL NASTANEK HOLDINGA?
Delničarji na skupščini Perutnine Ptuj ostali brez dividend in pojasnil na vprašanja aktualni Upravi in NS zato je Društvo MDS napovedalo izpodbijanje sklepov skupščine
Na današnji skupščini družbe Perutnina Ptuj, d.d. sta pooblaščenca Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (Društvo MDS) in Zavoda za izobraževanje in zastopanje malih delničarjev Maribor zastopala 37 delničarjev- lastnikov 0,591 % delnic z glasovalno pravico v osnovnem kapitalu.
Ptuj, 23. decembra 2010
UPRAVA NE ŽELI DELITI DOBIČKA, ŽELI PA KUPOVATI LASTNE DELNICE Z DENARJEM VSEH DELNIČARJEV
Pravna zastopnica Društva MDS Mojca Cvetko in Stojan Auer, predsednik Sveta Zavoda za izobraževanje in zastopanje malih delničarjev Maribor, sta na skupščini vložila nasprotni predlog k predlogu sklepa pod 2.2. točko dnevnega reda »Predstavitev letnega poročila družbe Perutnina Ptuj, d.d., poročila revizorja in poročila nadzornega sveta o potrditvi letnega poročila za poslovno leto 2009, seznanitve s prejemki članov uprave in članov nadzornega sveta, uporaba bilančnega dobička ter podelitev razrešnice upravi in nadzornemu svetu«. Predlagano je bilo, naj se bilančni dobiček družbe Perutnina Ptuj d.d., ki na dan 31.12.2009 znaša 3.700.565,94 EUR uporabi tako, da se del bilančnega dobička v znesku 384.117,60 EUR razdeli delničarjem, ki so vpisani v delniško knjigo na naslednji delovni dan po zasedanju skupščine, pri čemer znaša dividenda 0,067 EUR bruto na delnico. Dividende se izplačajo delničarjem v 30 dneh po sprejetju sklepa na skupščini, preostanek nerazdeljenega bilančnega dobička v višini 3.316.448,30 EUR ostane nerazporejen in se prenese v naslednje poslovno leto.
Skupščina družbe Zdravilišča Rogaška prekinjena za 30 dni
Včerajšnja skupščina Zdravilišča Rogaška je postregla z marsikaterim precedensom, zato si jo bomo tako delničarji kot predsedujoči zapomnili za vse življenje.
Rogaška Slatina, 20.12.2010
POOBLASTILO ZA ZASTOPANJE DELNIČARJEV LE V NOTARSKI OBLIKI
Trenutno veljavni statut zelo otežuje udeležbo pooblaščencem delničarjev, saj mora pooblaščenec imeti pooblastilo v notarski obliki, kar je v nasprotju z določili 310. člena ZGD-1C. Zaradi tega je bilo nemalo razprave in Rajko Stanković je kljub temu, da je imel skladno z določili ZGD-1C veljavno in pravočasno prijavljenih kar 28 pooblastil oz. 37.726 delnic lahko glasovala le kot pooblaščenec 1 delničarja z 9.800 delnicami, ki je pooblastilo overil. Gordan Šibić pa je imel 7 pooblastil oz. 4.360 delnic, a je na koncu lahko zastopal le delničarja, katerega zakoniti zastopnik je on sam.
DRUŠTVU MDS NISO DOVOLILI ZASTOPATI KAR 28.844 DELNIC OZ. 3,20 % OSNOVNEGA KAPITAL DRUŽBE
Ker 33 delničarjev ni notarsko overilo pooblastil, Društvo MDS ni moglo zastopati njihovih interesov, čeprav smo opozorili na očitno neskladje z 310. členom ZGD-1C, ki predpisuje, da mora biti pooblastilo v pisni obliki in opremljeno z navodili pooblaščencev kako bodo glasovali, če ne bodo prejeli navodila. Društvo MDS bo poskušalo to določbo uskladiti pri spremembah statuta, če pa ne bo šlo, bo sodno izpodbijala to diskriminatorno določbo.
KDD KNJIGA IN DEJANSKO STANJE DELNIŠKE KNJIGE STA NEUSKLAJENI ŽE VEČ KOT 4 LETA
Na veliko presenečenje delničarjev, stanje v sodnem registru in stanje v KDD knjigi delničarjev ni bilo usklajeno že od leta 2006 dalje. Tako je delničar FI_COM d.o.o., ki dejansko ima 3.442 delnic, imel le 35 glasovalnih pravic. Rajko Stanković, ki so mu priznali pooblastilo le 1 delničarja, pa je namesto 9.800 delnic zastopal le 100 glasovalnih pravic.
Pojasnilo predsedujočega odvetnika Velimirja Cugmasa je bilo zmedeno in zavajajoče, kar je povzročilo precej negodovanja med delničarji. Tudi notarka ni bila najbolj prepričljiva, a je na koncu priznala svoj del "zmote pri zapisniku" iz leta 2008. Predstavnika Društva MDS sta po zgornjih neusklajenih podatkih skupaj zastopala le 1,68 % glasovalnih pravic.
V družbi M1 se v prihodnjem letu obetajo dividende
Na današnji skupščini družbe M1, d.d., je Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (Društvo MDS), ki ga vodi Rajko Stanković napovedalo izpodbijanje sklepov pri točki 2. (Volitve novih nadzornikov) in točki 3. (Sklep o dokapitalizaciji). Pooblaščenci Društva MDS so zastopali skoraj 2 % prisotnega kapitala.
Ljubljana, 17.12.2010
KONFLIKT INTERESOV ČLAN NS IN PREDSEDNICE UPRAVE M1, d.d.
Društvo MDS je podalo nasprotni predlog in predlagalo, da se za novega člana NS namesto Tomaža Podgorelca izvoli Grega Tekavec, ki bi zastopal malo več kot 16.000 delničarjev, a na žalost predlog ni uspel, saj kljub pozivu Rajka Stankovića, da g. Podgorelec odstopi od kandidature zaradi konflikta interesov (mož nadzira ženo - predsednico Uprave), le tega ni storil.
DOKAPITALIZACIJA PO MNENJU DRUŠTVA MDS NEPOTREBNA IN PRESLABO UTEMELJENA
Društvo MDS je podalo svoj predlog sklepa k 3. točki dnevnega reda o dokapitalizaciji, saj ni želelo pristati na izključitev prednostne pravice obstoječih delničarjev in ni pristalo, da morebitnih stvarnih vložkov ne pregleda revizor. Na koncu so se tozadevna stališča sicer zbližala med Društvom MDS in predstavnikom večinskega lastnika, ki je pripravljen iskati kompromisno rešitev kljub sprejetem osnovnem sklepu, kar nas veseli.
KAJ JE UPRAVA NAPISALA V SVOJI UTEMELJITVI DOKAPITALIZACIJE
doc. dr. Simon Čadež novi član nadzornega sveta družbe Vipa Holding
Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (Društvo MDS) je na včerajšnji 9. skupščini družbe Vipa Holding, d.d. zastopalo 16.840 glasov malih delničarjev. Skupščina družbe je bila namenjena spremembam statuta, ki so opredelile selitev sedeža družbe iz Nove Gorice v Ajdovščino, ter prilagoditvam z novimi določili z ZGD-1C zaradi propadlega združevanja z družbo Vipa, d.d. Namesto pokojnega člana nadzornega sveta Aleša Žajdele, so delničarji izvolili Boruta Kuhariča, hkrati pa so gospodu Silvanu Peršolji potrdili nov štiriletni mandat, ki prične teči 29. marca 2011. Na predlog Društvo MDS pa je bil izvoljen doc. dr. Simon Čadež, katerem mandat prične teči tudi z 29. marcem 2011. Da je bili doc. dr. Simon Čadež izvoljen, se gre zahvaliti Niku Troštu, ki je od svoje kandidature odstopil, v interesu boljšega sodelovanja z 11.600 malimi delničarji, ki v družbi predstavljajo nekaj več kot 20 % celotnega lastništva.
Ljubljana, 17. december 2010
Doc. dr. Simon Čadež, preizkušeni računovodja, doktor znanosti s področja poslovodenja in organizacije, se je leta 1998 zaposlil na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani kot asistent. Trenutno je na Univerzi v Ljubljani zaposlen kot docent za področje računovodstva in revizije , kjer je nosilec več predmetov na Ekonomski fakulteti in Fakulteti za matematiko in fiziko. Napisal je vrsto znanstvenih in strokovnih del s področij računovodstva in managementa in je član Evropskega (EAA) in Avstralskega (AFAANZ) združenja računovodij.
Adria Airways na smrtni postelji, Uprava še vedno v sedlu
Uprava družbe Adria Airways, s prvopodpisanima mag. Tadejem Tufkom in dr. Maksom Tajnikarjem, je dne 29.11.2010 delničarjem napisala Pismo. Pismo začenja z navedbo: »Adria Airways je leto 2009 sklenila z izgubo v višini 14 milijonov evrov. S tem je še povečala kumulativno izgubo iz preteklih let, saj je družba imela izgubo tudi v letih 2008 in 2005, 2007 in 2006 pa poslovala z minimalnim dobičkom... V prvi polovici leta 2010 je družba ustvarila še dodatno izgubo iz poslovanja v višini 7 milijonov evrov«. Številke so zgovorne same po sebi. Družba Adria je potrebna temeljitega prestukturiranja, sicer so njeni dnevi šteti.
Ljubljana, 8. december 2010
Uprava družbe se resnosti stanja zaveda. To je razvidno iz njenih aktivnosti in pripravljenih dokumentov. V letu 2010 je bila izvedena dokapitalizacija, v strategiji družbe, pripravljeni decembra 2009, pa si je uprava kot strateški cilj številka 1 zadala »doseganje praga rentabilnosti z obstoječimi zmogljivostmi in dejavnostmi v letu 2010«. Kljub zavedanju o problemih se je v letu 2010 izkazalo, da je uprava nesposobna prestrukturirati družbo v skladu s straškimi cilji. V prvi polovici leta 2010 je namreč družba Adria kljub dokapitalizaciji namesto doseganja praga dobička ustvarila 7 milijonov evrov izgube, po ocenah poznavalcev pa bo celoletna izguba v letu 2010 presegla izgubo iz leta 2009. Družba tudi ne izkorišča obstoječih zmogljivosti, še več, sredi leta so prizemljili Airbus 320 S5-AAA, za katerega imajo v bilanci še vedno večmilijonske obveznosti do bank.
Bo kdo v NLB odškodninsko odgovarjal?
Trije pooblaščenci Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (Društva MDS), ki ga vodi Rajko Stanković, se bodo organizirano udeležili prihajajoče skupščine NLB, d.d. in zahtevali odgovore na odprta vprašanja. Ta trenutek so že oddali pooblastila za zastopanje več kot 70 malih delničarjev NLB.
Ljubljana, 18. november 2010
DRUŠTVO MDS POSLALO VPRAŠANJA PREDLAGANEMU KANDIDATU ZA NADZORNI SVET
Na tokratni skupščini NLB je na dnevnem redu poleg vprašanja dokapitalizacije tudi izvolitev nadomestnega člana Nadzornega sveta NLB (v nadaljevanju: NS), zaradi odstopa g. Dolenca.
Če v Društvu MDS imamo pri predlaganemu kandidatu za članstvo v NS manj pomislekov, saj gre za izkušenega bančnega strokovnjaka, nas pred odločanjem o njegovi izvolitvi v NS vseeno zanima njegov pogled na naslednje tri zadeve:
- opredelitev do predstavljene strategije razvoja NLB, d.d. v naslednjih letih, zlasti na področju financiranja zagona gospodarstva,
- kakšne kratkoročne nujne ukrepe mora sprejeti trenutni NS zaradi nezavarovanih terjatev in posledično visokih odpisov ter enormnih rezervacij, ter
- njegov pogled do morebitne zahteve po odškodninski odgovornosti članov prejšnjih NS in prejšnjih Uprav, ki so privedle NLB do stanja, v kakršnem je danes..
Vprašanja smo mu zastavili v pisni obliki in nanje pričakujemo odgovor pred ali pa najkasneje na sami skupščini.
ŽE TRETJA DOKAPITALIZACIJA V TREH LETIH
Notarji dobro plačani in hkrati za nič odgovorni?!
Notarska zbornica Slovenije kljub opustitvi dolžnih ravnanj notarke Nevenke Tory na skupščini družbe D Naložbe, d.d., meni, da ni bilo nepravilnosti
Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (Društvo MDS) je danes, 27. oktobra 2010 prejelo pisni odgovor izvršnega odbora Notarske zbornice Slovenije na zahtevo društva MDS za uvedbo disciplinskega postopka zoper notarko Nevenko Tory iz Ljubljane, zaradi opustitve dolžnih ravnanj na avgustovski skupščini delniške družbe D Naložbe, d.d.. Izvršni odbor Notarske zbornice Slovenije v svojem pisnem odgovoru tako ugotavlja, da na skupščini omenjene družbe ni bilo moč zaslediti nepravilnosti v zvezi z notarkinim poslovanjem, ter da o samem poteku skupščine, izjavah in zahtevah delničarjev ne more presojati oz. bo o tem moralo na podlagi tožbe odločiti sodišče (pisni odgovor Notarske zbornice Slovenije).
Ljubljana, 27. oktober 2010
Kljub zahtevi o vpisu ugotovljenih dejstev notarka tega NE stori!?
Na skupščini delniške družbe D Naložbe, ki je potekala 25. avgusta 2010, je prisostvovala tudi vabljena notarka Nevenka Tory. Pooblaščencema delničarjev Mojci Cvetko in Samu Logarju, kljub eksplicitni zahtevi do vpogleda v prijave in pooblastila udeleženih delničarjev, s strani predsedujočega Danila Peteha, predsednika Uprave, ni bil omogočen vpogled v zahtevano dokumentacijo, čeprav sta na podlagi 305. člena ZGD-1 do teh informacij bila upravičena. Zato sta neposredno na sami skupščini zahtevala od notarke Nevenke Tory, da to dejstvo zapiše neposredno v zapisnik, vendar tega ni storila. Več o skupščini si lahko preberete tukaj.
Tega ni storila niti po vnovični pisni zahtevi delničarja Društva MDS po dopolnitvi zapisnika skupščine, z namenom zagotovitve resnične in poštene informacije o poteku seje skupščine.
Tudi po pisnem protestu, notarka ostaja neomajna…
D NALOŽBE, d.d., gredo v STEČAJ - Kje se je »izgubil« denar od kupnine deleža Marlesa oz Marles hiš Maribor?!
Na Okrožno sodišče v Ljubljani je bil s strani poslovodstva končno podan predlog za uvedbo stečaja družbe D NALOŽBE, d. d. (ki je pravna naslednica PID-a), na podlagi določil 106. člena ZTFI. Uprava je končno spoznala, da ne bo mogoče uspešno izvesti finančnega prestrukturiranja družbe tako, da bi le-ta znova postala dolgoročno plačilno sposobna, na kar sta jo že od maja 2010 opozarjala Društvo MDS in NS družbe, ki je aktivno deloval od 19. aprila 2010 do 25. avgusta 2010.
Ljubljana, 19. oktobra 2010
DRUŠTVO MDS BO VLOŽILO ODŠKODNINSKO TOŽBO ZOPER UPRAVO IN NS
Rajko Stanković, predsednik Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (v nadaljevanju Društvo MDS) bo kot zakoniti zastopnik delničarja Društva MDS, ki ima 21 delnic in tudi v imenu drugih malih delničarjev na pristojno sodišče vložil odškodninsko tožbo zoper Upravo oz. Danila Peteha in celotni Nadzorni svet (ki naj bi nadziral delo Danila Peteha od imenovanja do 7. marca 2010), zaradi očitne opustitve dolžnosti vodenja oz. nadziranja v skladu z načelom skrbnosti vestnega in poštenega gospodarstvenika.
O usodi vložene izpodbojne tožbe pa se bo Društvo MDS odločilo naknadno.
PREDLOG ZA ODVZEM LICENCE ECUM REVIZIJI, d.o.o.
Društvo MDS bo prav tako pristojni Agenciji za javni nadzor nad revidiranjem predlagalo odvzem licence ECUM REVIZIJI, d.o.o. iz Ljubljane, zaradi nestrokovnega dela.
Že ob nesprejemu letnega poročila za leto 2009 so nadzorniki opozorili na številne strokovne pomanjkljivosti v letnem poročilu družbe D Naložbe, d.d., ki jih je revidirala in potrdila ECUM REVIZIJA, d.o.o.. To žal ni prvi primer, s katerim se srečuje Društvo MDS in ki izkazuje številne indice namernega »nižanja ob nepravilnostih« s strani omenjene revizijske hiše.
MALI DELNIČARJI NAJ PRIJAVIJO TERJATEV
DANA, d.d. - Mali delničarji dobili nakazilo skupščinsko "priznane odpravnine" po 5 dneh aktivnosti Društva MDS
Mali delničarji Dane, d.d., so včeraj, 13. oktobra 2010, samo po 5 dneh od objave sklepa o prenosu delnic na večinskega delničarja prejeli 6,50 EUR denarne odpravnine na delnico, ki je bila določena s sklepom skupščine 27. julija 2010.
Ljubljana, 14.10.2010
PREJETA DENARNA ODPRAVNINA MORDA NI PRIMERNA, DRUŠTVO MDS NADALJUJE VSE POSTOPKE
Prejeta denarna odpravnina, ki je le del poštene vrednosti, NE pomeni tudi zaustavitev pravnih in nepravnih postopkov Društva MDS, ki jih je pričel kot delničar družbe.
PONOVNO VREDNOTENJE S STRANI FINANČNEGA EKSPERTA DRUŠTVA MDS
V Društvu MDS na osnovi informacij, s katerimi trenutno razpolagamo, menimo, da bi lahko bila pravična denarna odpravnina višja, od skupščinsko izglasovane. Zato bo v prihodnjih dneh finančni ekspert Društva MDS s sodelavci opravil vrednotenje podjetja na osnovi različnih metod, ki se uprabljajo za določitev pravične denarne odškodnine. Če bo cenitev pokazala, da obstaja vsaj 50 % možnost uspeha, bomo s pravnimi postopki nadaljevali, sicer pa ne.
