Novice

Društvo MDS bo v primeru, da bo v ponedeljek DZ RS sprejel Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic, zaradi vpliva visokih cen energentov, ki ga je danes sprejel Odbor za infrastrukturo DZ RS danes 53 nujni seji zahteval ustavno presojo

Danes je zasedal Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor na 53. nujni seji in potrdil sporni amandma koalicije k 4. členu Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic, zaradi vpliva visokih cen energentov, ker ta posega v lastninsko pravico malih in manjšinskih delničarjev, ki so 20,5 % lastniki v vseh 5 EDP, ter povzroča ekonomsko škodo v višini 70 mio EUR prihodka iz omrežnine, ter ogrožajo stabilno poslovanje EDP-jev, saj se bodo poslabšali količniki zadolževanja in posledično lahko pride do kršitve zavez iz kreditnih pogodb in morda celo odpoklica le teh ali pa zvišanje obrestnih mer. Prav tako pa upočasnjuje zeleno transformacijo, saj bo iz tega naslova 56 mio EUR manj investicij in čas priklopa OVE se bo še podaljšal, namesto skrajšal. Društvo MDS bo v primeru sprejema zakona pravico iskalo na Ustavnem sodišču in predlagalo začasno zadržanje Zakona do odločitve US RS.

 

Ljubljana, 16.02.2022

V razpravi je Rajko Stanković - predsednik Društva MDS podal to obrazložitev zakaj predlog 4 člena ni dober in kako predlaga Društvo MDS, da se reši. Izjava je od 22 minute in 14 sekunde dalje.

Razlog, zakaj se naveden ukrep financira samo iz distribucijske omrežnine, ne pa tudi iz prenosne omrežnine, ni znan, je pa Vlada Republike Sloveniji oziroma tudi minister vi osebno ste v medijih izpostavili, da se bo naveden izpad omrežnine delno kril iz visokih dobičkov, ki jih »tolčejo« elektrodistribucijska podjetja. Hitra analiza vaših trditev in z njimi povezanih ukrepov ter posledic je sledeča:

  • Distribucijski operater in elektrodistribucijska podjetja so imela v letu 2020 skupaj skoraj 40 mio EUR čistega dobička, od tega skoraj za 13,5 mio EUR dividend o tega je Republika Slovenija dobila 10,8 mio EUR cca 80 % vseh dividend), 2/3 čistega poslovnega izida pa je bilo namenjeno za vlaganja v omrežje;
  • Izpad 70 mio EUR omrežnine, bo v letu 2022 pomenil približno 56 mio EUR zmanjšanja virov za investicije, ter posledično tudi pomeni izpad približno 13,5 mio EUR za dividende iz dobičkov,
  • Republika Slovenija, mali in manjšinski delničarji, zaradi tega ne prejmejo dividend (približno 13,5 mio EUR, od tega Republika Slovenija ne dobi 10,8 mio EUR cca 80 % vseh dividend);
  • Elektrodistribucijska podjetja skupaj letno v infrastrukturo trenutno vložijo 130 mio EUR;
  • Glede na NEPN in Razvojni načrt distribucijskega sistema 2021-2030 bi morala biti skupaj investicijska vlaganja že v letu 2021 že 160 mio EUR, v letu 2022 skoraj 220 mio EUR, v letu 2023 323 mio EUR, v letu 2024 malo več kot 420 mio EUR, itd.
  • Znižanje donosa in izpad investicijski sredstev v višini 56 mio EUR v letu 2022, ko bodo investicijska vlaganja namesto 220 mio EUR samo približno 74 mio EUR (130 mio EUR – 56 mio EUR) bo imela velik vpliv na vire za investicije tudi za prihodnja leta;
  • Posledica bo nezmožnost priključevanja OVE v distribucijsko omrežje, predvsem pa smo prepričani bo realizacija NEPN in s tem energetsko-podnebnih zavez nemogoča, kar bo pomenilo visoke kazni, ki jih bodo na koncu plačali vsi, ki bodo od 01. 02. 2022 do 30. 04. 2022 oproščeni plačevanja omrežnine in to zagotovo v obsegu bistveno višjih zneskov, kot jih bodo v sklopu tega ukrepa deležni;
  • Izpad prihodkov zaradi oprostitve plačevanja omrežnine bo zagotovo imel vpliv na likvidnostno poslovanje elektrodistribucijski podjetij, kar verjamemo bodo uspela premostiti, večji problem pa bodo predstavljale kršitve zavez do bank, ki bodo zaradi izpada prihodkov in posledično bistveno znižanega EBITDA, avtomatično povzročene na kazalcih zadolženosti »neto finančni dolg / EBITDA;
  • Kazalci zadolženosti bodo v elektrodistribucijskih podjetjih narasli na 4 in več, zaveze do bank pa so, da bodo kazalci zadolženosti elektrodistribucijskih podjetij različno po družbah (EDP) med 2,0 in 3,5, v nasprotnem primeru pride do odpoklica kredita in/ali plačila visokih odškodnin;
  • spomnimo na dan 31.12.2020 je imelo vseh 5 EDP za 263 mio EUR odprtih kreditnih linij pri različnih bankah, kršitve zavez in nedoseganje donosnosti (NET DEBT to EBITDA), pa ima lahko za posledico pogodbenih kazni v višji obrestni meri, ali pa celo zahtevo za predčasno vračilo preostalega neodplačanega kredita.

Agencija za energijo je tudi opozorila na neskladnost predlaganih ukrepov in morebitno kršitev lastninske pravice manjšinskih delničarjev in morebitno nedovoljeno državno pomoč.

Iz dokumenta Agencije citiramo:

"Predlagani zakon pa med ukrepi države v 4. členu uvršča oziroma določa tudi znižanje omrežnine, in sicer naj bi za obdobje 3 mesecev omrežnina za distribucijski sistem znašala nič (0), kar pomeni, da noben odjemalec, ki je priključen na distribucijski sistem (to je približno 960.000 odjemalcev – nekaj čez 850.000 gospodinjskih in 106 industrijskih odjemalcev, torej podjetij) v tem obdobju ne bi plačeval omrežnine za uporabo distribucijskega omrežja. Navedeno pomeni izpad celotnega prihodka za družbo SODO in vseh pet elektrodistribucijskih podjetij. V zvezi z navedenim ukrepom izpostavljam, da je predlagani ukrep v nasprotju z evropskim pravom, saj DIREKTIVA (EU) 2019/944 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 5. junija 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU v prvem odstavku 59. člena določa, da je določanje tarif za uporabo omrežij izključna naloga nacionalnih regulativnih organov. Prav tako ukrep znižanja omrežnine ni bil naveden v predlogu možnih ukrepov držav članic, ki jih je objavila Evropska komisija in takšnega ali podobnega  ukrepa tudi ni sprejela niti ena izmed držav članic EU.

 

Skladno s svojimi pristojnostmi je Agencija za energijo decembra izdala odločbo, s katero je za distribucijske operaterje določila načrtovane upravičene stroške in tudi prihodke in na podlagi tega določila tarifne postavke omrežnine po posameznih odjemnih skupinah. Predlog zakona posega v že pravnomočno odločbo, iz te odločbe pa izhajajo tudi pričakovanja družbenikov po donosnosti, čemur se je sicer država pripravljena odpovedati, pa vendar imajo svoja upravičenja v elektrodistribucijskih podjetjih tudi manjšinski delničarji (21 %), v imenu teh pa se država seveda ne more odpovedati donosu, kar pomeni da gre lahko za nedovoljen poseg v lastninsko pravico delničarjev.
 

Ob navedenem je treba poudariti, da ukrep zajema vse odjemalce, gospodinjske in poslovne, pri tem pa ni bila narejena nobena analiza, kdo izmed navedenih (predvsem podjetij) pomoč tudi dejansko potrebuje. Naj omenim, da so med odjemalci tudi gospodarski velikani, tudi najboljši med njimi, npr. Krka, Lek, Telekom, trgovci, kot so Mercator, Spar, Hofer, Lidl … in tudi kar nekaj uspešno delujočih visokotehnoloških podjetij. Tem podjetjem kljub odličnemu poslovanju dajemo odpustek pri plačevanju omrežnine (kar bi lahko bila tudi nedovoljena državna pomoč) in to na način, da podjetjem, ki upravljajo ključno energetsko infrastrukturo, za tri mesece odvzamemo cel prihodek. Zaradi navedenega je ta ukrep zagotovo neuravnotežen, hkrati pa nikakor ni v skladu s cilji oziroma razlogi iz uvoda zakona, kjer je navedeno, da je cilj pomoč pri naraščajočih socialnih stiskah prebivalstva."

 

Pri pripravi zakona Agencija ni sodelovala, niti nismo bili povprašani po učinkih takega ukrepa (ki pomeni izpad ca. 70 milijonov evrov), zato tudi ne poznamo razlogov za razlikovanje med operaterjem distribucijskega sistema in posledično distribucijskimi podjetji, ki jim je odvzeto vse, in operaterjem prenosnega sistema, na katerega se ukrep ne nanaša. Agencija vse elektrooperaterje regulira po enakih metodoloških izhodiščih. Menimo, da je ukrep nedopusten, nedovoljeno posega v pristojnosti energetskega regulatorja, je nepremišljen in zato neuravnotežen ter neupravičeno diskriminira distribucijske operaterje. Ob tem naj poudarim, da se pomembno posega v sredstva, ki so nujno potrebna in namenjena ne samo zanesljivi in kakovostni oskrbi z električno energijo, ampak tudi potrebnemu razvoju omrežij v prehodu na podnebno nevtralno družbo. Prav distribucijska podjetja predstavljajo hrbtenico tega razvoja, naložbe v razširitve in ojačitve distribucijskih omrežij so ključne za doseganje ciljev podnebne politike, zato je tudi iz tega vidika ukrep znižanja omrežnine neustrezen.
 

Glede na navedeno predlagam, da se ukrep znižanja omrežnine ne sprejme."

Društvo MDS predlagalo amandma k 4. členu

Predlog rešitve, ki smo ga predlagali je bil sledeči:

4. člen

(znižanje tarifnih postavk za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo)

 

(1) Tarifne postavke za distribucijskega operaterja za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo se za odjemno skupino gospodinjstvo znižajo na nič.

 

(2) Ugotovljeni manko omrežnine za leto 2022, ki nastane zaradi ukrepa oprostitve plačila omrežnine za distribucijski sistem za končne odjemalce iz odjemne skupine gospodinjstvo se pokrije iz sredstev iz petega odstavka 2. člena tega zakona.

 

(3) Ukrep iz tega člena velja od 1. februarja 2022 do 30. aprila 2022.

 

V 1. členu pa smo kot vir dopustili dve možnosti ali se to plača iz sredstev Podnebnega sklada ali pa iz sredstev proračuna.

 

Koalicija SDS, NSI in konkretno sprejela svoj amandma k 4 členu

Žal naš predlog ni ugledal luč glasovanja, saj je bil sprejet predlog amandmaja koalicije SDS, NSI in Konkretno, ki glasi:

Celoten amandma z obrazložitvijo si ogledajte TUKAJ.

 

O zakonu bo moralo odločati Ustavno sodišče RS 

Ker gre po mnenju Društva MDS za nedovoljen poseg v lastninske pravice mali h in manjšinskih delničarjev in tudi nedovoljeni poseg DZ RS v neodvisnost dela regulatorja Agencije za energijo, saj ji z zakonom želijo predpisati ravnanje, pa čeprav DZ RS nima teh pristojnosti. 

Zato bo Društvo MDS v imenu malih in manjšinskih delničarjev, ki so lastniki 20,5 % v vseh 5 EDP-jih po morebitnem sprejemu zakona nemudoma naslovilo Zahtevo za ustavno presojo spornega zakona in hkrati vložilo tudi Zahtevo za začasno zadržanje izvajanja tega zakona do odločitve US RS.

Tega si v Društvu MDS nismo želeli in smo predlagali ustrezne popravke, saj smo želeli, da se pomaga vsem gospodinjstvom, ki jih prizadele visoke cene energentov, a ne na način, da se posega v lastninske pravice delničarjev in povzroča ekonomski nevzdržni položaj EDP, saj bodo kazalniki zadolženosti narasli preko dogovorjenih pogodb z bankami in lahko pride do velike ekonomske škode, če banke odpokličejo te kredite ali pa naložijo večje obresti EFP-jev zaradi kršitve zavez.

Zato na koncu Društvo MDS ponovno apelira na vladno koalicijo, da predlagani zakon v taki obliki ne sprejmejo in nemudoma najdejo druge zakonske ustrezne rešiteve brez posega v lastnino in skladno z določili o morebitnih državnih pomočeh, kar je opozorila tudi Zakonodajno pravna služba in Agencija za energijo. 

Delnilčarji elektro podjetj v letu 2022 brez dividend?

Vlada Republike Slovenije je v soboto 29. 01. 2022 sprejela obsežen paket ukrepov za blažitev vplivov dviga cen energije.

Ljubljana, 03.02.2022

Naj na začetku izpostavimo, da vsekakor pozdravljamo in podpiramo namen ukrepov, čeprav so sprejeti sorazmerno pozno. Evropska komisija je že v oktobru 2021 vladam predlagala, da spričo rastočih cen energije nemudoma ukrepajo.

Predstavljeni ukrepi bodo, čeprav pozno, v pomoč prizadetemu prebivalstvu in gospodarstvu, ki so zaradi rastočih cen v precejšnjih težavah. Na drugi strani pa nikakor ni možno podpreti načina izvedbe ukrepov, ki na eni strani ogrožajo naložbe v energetski sektor in prehod v zeleno gospodarstvo, na drugi strani pa povzročajo gospodarsko nevzdržen položaj za elektrodistribucijska podjetja in njene lastnike.

Prepričani smo, da ni pravilno zasledovati samo takojšnjih učinkov, temveč je potrebno upoštevati nastanek dolgotrajnejših posledic, ki pa bodo težko popravljive.

 

Osnova za izvedbo začrtanih ukrepov je med drugim Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov, ki je že v nujnem postopku sprejemanja v parlamentu. Predlog tega zakona predvideva, da se bodo tarifne postavke za distribucijskega operaterja za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo za vse odjemne skupine znižale na nič. Primanjkljaj omrežnine za leto 2022, ki bo zaradi tega nastal, naj bi se predvidoma pokril tako, da Agencija za energijo v postopku ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira za leto 2022 zniža priznani regulirani donos na sredstva distribucijskega operaterja. Posledično lahko sklepamo, da bo breme, naloženo distribucijskemu operaterju in vsem elektrodistribucijskim podjetjem ter izključno njim, skupaj presegalo 70 mio EUR.

 

Razlog, zakaj se naveden ukrep financira samo iz distribucijske omrežnine, ne pa tudi iz prenosne omrežnine ali drugih virov, ni znan, ste pa vi osebno v medijih izpostavili, da se bo naveden izpad omrežnine delno kril iz visokih dobičkov, ki jih »tolčejo« elektrodistribucijska podjetja. Hitra analiza vaših trditev in z njimi povezanih ukrepov ter posledic je sledeča:

  • Distribucijski operater in elektrodistribucijska podjetja so imela v letu 2020 skupaj manj kot 40 mio EUR čistega dobička, od tega je bilo za dividende namenjenih zgolj 13,5 mio EUR (od česar je Republika Slovenija prejela 10,8 mio EUR oz. cca 80 % vseh dividend), preostanek pa naj bi predstavljal ključni vir za prepotrebna vlaganja v vzdrževanje in nadgradnjo omrežja;
  • Izpad 70 mio EUR omrežnine bo v letu 2022 pomenil približno 56 mio EUR zmanjšanja virov za investicije,
  • Republika Slovenija, mali in manjšinski delničarji bodo ostali brez že tako bornih dividend, saj te že sedaj ne dosegajo minimalnih standardov Zakona o gospodarskih družbah (donos 4% na osnovni kapital);
  • Elektrodistribucijska podjetja skupaj letno v infrastrukturo trenutno vlagajo 130 mio EUR;
  • Glede na NEPN in Razvojni načrt distribucijskega sistema 2021-2030 bi morala biti skupaj investicijska vlaganja že v letu 2021 že 160 mio EUR, v letu 2022 skoraj 220 mio EUR, v letu 2023 že 323 mio EUR, v letu 2024 malo več kot 420 mio EUR, itd.
  • Izpad investicijski sredstev v višini 56 mio EUR v letu 2022, ko bodo investicijska vlaganja namesto 220 mio EUR imela na voljo samo približno 74 mio EUR (130 mio EUR – 56 mio EUR), bo imel velik vpliv na vire za investicije tudi za prihodnja leta;
  • Posledica bo nezmožnost priključevanja OVE v distribucijsko omrežje, predvsem pa smo prepričani, da bo realizacija NEPN (in s tem energetsko-podnebnih zavez) nemogoča, kar bo pomenilo visoke kazni, ki jih bodo na koncu plačali vsi, ki bodo od 01. 02. 2022 do 30. 04. 2022 oproščeni plačevanja omrežnine in to zagotovo v obsegu bistveno višjih zneskov, kot jih bodo v sklopu tega ukrepa deležni;
  • Izpad prihodkov zaradi oprostitve plačevanja omrežnine bo zagotovo imel vpliv na likvidnostno poslovanje elektrodistribucijskih podjetij, kar bodo ta gotovo uspela premostiti, vendar ne brez škode za poslabšanje kazalcev zadolženosti, kar lahko resno ogrozi sedanje vire financiranja pri Evropski investicijski banki in drugih bankah, katerih dostopnost in ugodnost je odločilno odvisna od vzdrževanja primerno nizkih kazalcev zadolženosti;
  • Kazalci zadolženosti (»neto finančni dolg / EBITDA«) bodo zelo verjetno narasli na 4 in več, pri čemer dane zaveze do bank variirajo med 2,0 in 3,5; nedoseganje teh kazalcev lahko elektrodistribucijska podjetja pahne v odpoklice obstoječih kreditov in druge s tem povezane posledice (zvišanje obrestnih mer ipd.);
  • spominjamo, da je na dan 31.12.2020 imelo vseh 5 EDP-jev skupaj kar za 263 mio EUR že obstoječih odprtih kreditnih linij pri različnih bankah, kršitve zavez glede kazalcev zadolženosti ima lahko torej izjemno daljnosežne učinke v obliki povečane ogroženosti dolgoročno vzdržnega poslovanja.

 

Glede na takšne zneske izpada omrežnine iz leta 2018 in 2020 (posledice znižanja donosa na sredstva še niso sanirane) ter načrtovani izpad omrežnine v letu 2022 za elektrodistribucijska podjetja predstavljajo bistveno večji likvidnostni izziv, kot ga je predstavljal katastrofalni žled leta 2014 in orkanski veter nekaj let za tem. Ukrepi, ki jih predlaga vaše ministrstvo, so zato za delovanje distribucijskega sistema lahko bolj finančno »uničujoči«, kot sicer številne in vedno pogostejše naravne ujme.

 

Kratkoročne vzdržnosti delovanja sistema za uporabnike in odjemalce, kar podpiramo, torej ni mogoče dosegati na račun žrtvovanja dolgoročne vzdržnosti sistema. Najdražje je namreč nestabilno, nevzdrževano in nezanesljivo omrežje, kar bomo večkratno plačali vsi uporabniki in odjemalci, ne le mali delničarji in država kot največji delničar.

 

Mali in manjšinski delničarji zato ostro nasprotujemo predvidenemu financiranju ukrepa oprostitve plačila omrežnine na način, kot je bil predstavljen, namesto iz splošnih proračunskih postavk. Pozivamo vas, da navedeno upoštevate in ustrezno spremenite predlagani zakon, ki je v parlamentarni obravnavi.

 

In kakšne so konkretne možne rešitve tega izziva?

 

Po našem mnenju je potrebno sredstva za izvedbo ukrepa oprostitve plačila omrežnine zagotoviti iz drugih finančnih virov, kot so npr. podnebni finančni sklad ali državni proračun.

 

Zato, spoštovani minister, od vas pričakujemo zelo konkreten odgovor, kakšne posledice in finančne učinke ste vi oz. vaše strokovne službe predvideli ob pripravi zakona z vidika vpliva na nujno potrebne investicije v omrežje, ter jasne odgovore, iz katerih sredstev boste nadomestili realizacijo NEPN, predvsem pa izpade sredstev elektrodistribucijskih podjetij, ker ta sredstva že sedaj pretežno služijo opravljanju temeljne dejavnosti in ne dobičkom delničarjev, kot smo podrobneje razložili zgoraj. Konkretni odgovor naj vključuje pojasnilo, iz katerih virov bo Republika Slovenija nadomestila sredstva za morebitno plačevanje povišane obrestne mere na kreditih ali nadomestila kredite, ki bi bili odpoklicani zaradi kršitve obstoječih zavez glede kazalcev zadolženosti?

 

Poudarjamo, da so elektrodistribucijska podjetja organizirana v obliki delniških družb, kar pomeni, da za njihovo upravljanje ter tudi za ravnanje posameznih delničarjev (četudi gre za največjega delničarja, Republiko Slovenijo) veljajo določila Zakona o gospodarskih družbah, vključno z določili glede odškodninske odgovornosti za ravnanja, s katerimi se družbi povzroča škoda!

 

KD GROUP je iztisnisnila preko 6.000 malih delničarjev

Skupščina je potekala v torek, 28. decembra 2021, ob 9.00 uri v na sedežu družbe KD Group d.d., Dunajska cesta 63 v Ljubljani. Vodila jo je predsednica skupščine Nevena Tea Gorjup, skupščini pa je prisostvoval notar Bojan Podgoršek iz Ljubljane. Na skupščini je bilo zastopanih 2.102.156 navadnih imenskih kosovnih delnic z oznako KDHR, kar predstavlja 97,44% vseh delnic družbe z glasovalno pravico in delnic družbe v osnovnem kapitalu.

Ljubljana, 28.12.2021

Prenos delnic z oznako KDHR preostalih delničarjev na glavnega delničarja

Skupščina delničarjev je sprejela naslednji sklep, kot ga je predlagal upravni odbor: Delničar KD, finančna družba, d.d., Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana (»glavni delničar«) v družbi KD Group, finančna družba, d.d., Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana (»KD Group«) je imetnik 2.100.093 navadnih delnic z oznako KDHR družbe KD Group (»delnice KDHR«). Število delnic v imetništvu glavnega delničarja predstavlja 97,339% osnovnega kapitala družbe KD Group. Vse delnice KDHR, ki niso v imetništvu glavnega delničarja, t.j. 57.394 delnic KDHR, se prenesejo na glavnega delničarja proti plačilu denarne odpravnine v višini 44,90 EUR za vsako delnico KDHR. Z vpisom sklepa o prenosu delnic KDHR na glavnega delničarja v sodni register se vseh 57.394 delnic KDHR v lasti preostalih (manjšinskih) delničarjev prenese na glavnega delničarja proti plačilu denarne odpravnine v višini 44,90 EUR za vsako delnico KDHR. V skladu s 23. členom Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih je upravičenec do denarne odpravnine manjšinski delničar, če na delnicah KDHR v lasti manjšinskega delničarja ne obstajajo pravice tretjih oseb. Če so na delnicah KDHR vpisane kakršne koli pravice tretjih oseb oziroma so delnice KDHR predmet bremena, se takšno breme izbriše hkrati s prenosom delnic KDHR na glavnega delničarja. V kolikor je izbrisano breme zastavna pravica, se plačilo denarne odpravnine, do katere je upravičen delničar, opravi v korist zastavnega upnika. Glavni delničar izplača denarno odpravnino upravičencem iz tega sklepa po vpisu tega sklepa o prenosu delnic KDHR na glavnega delničarja v sodni register, pri čemer je NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR, d.d., Ulica Vita Kraigherja 4, Maribor solidarno odgovorna za izpolnitev obveznosti glavnega delničarja iz naslova izplačil denarne odpravnine manjšinskim delničarjem. Pri glasovanju o predlaganem sklepu je bilo veljavno oddanih 2.102.140 glasov, kar pomeni enako število delnic in kar predstavlja 97,435% delnic v osnovnem kapitalu. Za sprejem sklepa je bilo oddanih 2.100.093 glasov, kar predstavlja 99,903% oddanih glasov in 97,339% vseh delnic z glasovalno pravico v družbi. Proti sprejemu je bilo oddanih 2. 047glasov, kar predstavlja 0,097% oddanih glasov. Vzdržanih glasov je bilo 16.

Umik delnic KDHR z organiziranega trga

Skupščina delničarjev je sprejela naslednji sklep, kot ga je predlagal upravni odbor: V skladu s 125. členom Zakona o trgu finančnih instrumentov se 2.157.487 delnic KDHR, ISIN koda SI0031110461 umakne z organiziranega trga Ljubljanske borze (LJSE, standardna kotacija). Sklep o umiku 2.157.487 delnic KDHR z organiziranega trga začne veljati z dnem vpisa sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja, sprejetega na 30. skupščini delničarjev družbe KD Group pod 2. točko dnevnega reda, učinkuje pa z dnem vpisa tega sklepa o umiku 2.157.487 delnic KDHR z organiziranega trga v sodni register. Upoštevajoč določbo 4. člena Zakona o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb ter določbo 125. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov, na dan uveljavitve in učinkovanja tega sklepa, ne bo delničarjev, kot upravičencev do denarne odpravnine, kot jih določata 125. člen Zakona o trgu finančnih instrumentov in 4. člen Zakona o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb, saj bo denarna odpravnina izplačana na podlagi sklepa o prenosu delnic z oznako KDHR preostalih delničarjev na glavnega delničarja KD, finančna družba, d.d., Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana (»KD d.d.), sprejetega na 30. skupščini delničarjev družbe KD Group pod 2. točko dnevnega reda. Za veljavnost tega sklepa, kot to določa 4. člen Zakona o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb ter 125. člen Zakona o trgu finančnih instrumentov, družba KD Group izjavlja, da bo delničarjem, ki: - so ugovarjali sklepu o umiku 2.157.487 delnic KDHR z organiziranega trga; ali - se 30. skupščine delničarjev niso udeležili ali so se vzdržali glasovanja oziroma niso glasovali za sprejem sklepa o umiku 2.157.487 delnic KDHR z organiziranega trga prevzela njihove delnice za plačilo primerne denarne odpravnine v višini 44,90 EUR na delnico KDHR oziroma v višini, ki je določena kot primerna denarna odpravnina, ki jo je ponudil delničar KD d.d. za prenos delnic preostalih delničarjev na glavnega delničarja in določene na 30. skupščini pod 2. točko dnevnega reda skupščine delničarjev družbe. Delničar - upravičenec na podlagi 4. člena Zakona o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb ter 125. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov, poda zahtevo preko člana KDD v skladu z mednarodno uveljavljenimi standardi za izvedbo korporacijskih dejanj, upoštevajoč roke določene z Zakonom o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb ter Zakonom o trgu finančnih instrumentov.

30. izredne skupščine delničarjev Mercatorja d.d. iztisnila male delničarje

30. izredna skupščina delničarjev družbe Poslovni sistem Mercator, d. d., je na predlog večinskega delničarja Fortenova Grupa, d. d., odločala o izključitvi manjšinskih delničarjev, pri čemer so sprejeti sklepi in ostale informacije predstavljeni v priloženem zapisniku skupščine.

Ljubljana, 24.12.2021

V 7 dnevnem roku po sklicu skupščine je bil k drugi točki dnevnega reda podan nasprotni predlog delničarja VZMD, ki je nasprotoval izključitvi manjšinskih delničarjev iz družbe zaradi prenizke denarne odpravnine (36 EUR za eno delnico MELR), kot jo je predlagal večinski delničar, družba FORTENOVA GRUPA, d.d. Po njihovem mnenju bi morala denarna odpravnina za manjšinske delničarje znašati 204,33 EUR za posamezno delnico. Delničarji o nasprotnem predlogu niso glasovali, ker je bil sprejet predlagani sklep večinskega delničarja.

Napovedane izpodbojne tožbe:

Na skupščini so bile zoper sprejeti sklep o izključitvi manjšinskih delničarjev napovedane tri izpodbojne tožbe.

Zastopanost petih največjih delničarjev:

Delež glasovalnih pravic na skupščini prisotnih petih največjih delničarjev je znašal 99,20 % glede na vse delnice z glasovalno pravico. Na skupščini je bilo prisotnih oziroma zastopanih naslednjih pet največjih delničarjev:

  • Fortenova Grupa d. d.: število delnic in glasov 5.594.167, delež glede na vse delnice z glasovalno pravico 90,00 %;
  • OTP banka d. d. - client account - fiduciarni račun: število delnic in glasov 367.904, delež glede na vse delnice z glasovalno pravico 5,92 %;
  • Erste Group Bank AG - PBZ Croatia Osiguranje d. d. : število delnic in glasov 166.614, delež glede na vse delnice z glasovalno pravico 2,68 %;
  • Zagrebačka Banka d. d. – fiduciarni račun: število delnic in glasov 35.378, delež glede na vse delnice z glasovalno pravico 0,57 %.
  • Raiffeisen Bank Austria d. d. - fiduciarni račun: število delnic in glasov 1.650 delež glede na vse delnice z glasovalno pravico 0,03 %;

Družba je imela na dan skupščine 42.192 lastnih delnic brez glasovalne pravice.

Javno obvestilo družbe KDD d.o.o.: 31. 12. 2021 se imetnikom izteče rok za prevzem vrednostnih papirjev in pripadajočih denarnih nadomestil

 

KDD – Centralna klirinško depotna družba d.o.o. imetnike in druge upravičence, katerih nematerializirani vrednostni papirji so bili ob ukinitvi registrskih računov pri KDD preneseni na skupni namenski račun za prenos na Kapitalsko družbo d.d. (KAD), obvešča, da njihov prevzem lahko opravijo le še do 31. 12. 2021.

 

Ljubljana, 01.12.2021

 

PRENOS VREDNOSTNIH PAPIRJEV NA KAD

31. decembra 2021 se imetnikom izteče rok za prevzem vrednostnih papirjev in pripadajočih denarnih nadomestil

Imetniki in drugi upravičenci, katerih nematerializirani vrednostni papirji so bili ob ukinitvi registrskih računov pri KDD preneseni na skupni namenski račun za prenos na KAD, lahko te vrednostne papirje oz. tiste vrednostne papirje, ki so prejšnje vrednostne papirje nadomestili oz. denarno protivrednost, če je bila ta že izplačana KDD, prevzamejo le še do 31. 12. 2021. Po izteku tega roka bodo omenjeni vrednostni papirji v skladu z Zakonom o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP-1) preneseni na Kapitalsko družbo (KAD).

 

Upravičenci uveljavljajo svoje upravičenje z vložitvijo Zahteve za prenos vrednostnih papirjev oz. denarne protivrednosti s skupnega namenskega računa za prenos na KAD. Zahtevo lahko oddajo na KDD najkasneje do 31. 12. 2021 s priporočeno pošto (na naslov KDD - Centralna klirinško depotna družba, d.o.o., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenija).

Vložnik zahteve  v nobenem primeru nima pravice do njihovih donosov ali drugih izplačil zanje, in sicer za celotno obdobje od njihovega prenosa na skupni namenski račun za prenos na KAD (1. 9. 2019) do dneva vložitve zahteve.

 

Po 31. 12. 2021 bodo neprevzeti vrednostni papirji oz. neprevzete denarne protivrednosti prešli v lastništvo KAD-a. Po izteku roka (31. 12. 2021) imetniki neprevzetih nematerializiranih vrednostnih papirjev ali tistih, ki so jih nadomestili, nepovratno izgubijo ne le donose, temveč tudi same vrednostne papirje oz. njihove denarne protivrednosti.

 

Kot določa ZNVP-1, bo KDD po izteku roka (31. 12. 2021) vse vrednostne papirje oz. njihove denarne protivrednosti, ki jih imetniki ne bodo prevzeli in bodo ostali na skupnem namenskem računu pri KDD, prenesla na KAD. Prav tako bo KDD na KAD prenesla tudi vse donose, izplačila in denarna nadomestila za te nematerializirane vrednostne papirje.

 

Imetniki, ki ste fizične osebe, lahko enkrat letno prejmete brezplačni letni izpis stanja na zadnji dan leta (31.12.)  kadarkoli v naslednjem letu, in sicer na naslednje načine:

  • neposredno na ekran
    Če imate kvalificirano digitalno potrdilo akreditiranega overitelja (SIGEN-CA, AC NLB, POŠTA®CA, HALCOM-CA), lahko izpis kadarkoli prejmete neposredno na ekran. Želim prejeti letni izpis stanja na ekran
  • po pošti na vaš naslov stalnega prebivališča

Če želite letni izpis prejeti po pošti na vaš naslov stalnega prebivališča, nam to lahko sporočite:

prek interaktivnega spletnega obrazca, ki je objavljen na naši spletni strani.

 

Več informacij na www.kdd.si in Prenos vrednostnih papirjev na KAD

Telefon: 01 307 35 00

E-pošta: info@kdd.si

 

Dulux podpisal pogodbo za nakup Juba, zaposlene in vodstvo bodo ohranili

Zaključek transakcije je odvisen od sprejetja uradnih sklepov lastnikov in odobritve ustreznih regulativnih organov in organov za varstvo konkurence, so sporočili iz družbe DuluxGroup. Kot so dodali, je v primerjavi z drugimi morebitnimi investitorji, katerih naložbena logika lahko temelji na stroškovni racionalizaciji, operativni model skupin DuluxGroup in Nippon Paint Group vlaganje v rast.

Ljubljana, 29.10.2021

Za ogled TV prispevka novinarja Florjana Zupana iz odaje Dnevnik TV SLO1 ob 19.00 uri z dne 28.10.2021 pritisnite na sliko ali TUKAJ.

Patrick Houlihan, predsednik in glavni izvršni direktor skupine DuluxGroup, je poudaril: "Veseli smo priložnosti za vlaganje v Skupino JUB in njeno nadarjeno vodstveno ekipo. To JUB-ovo priložnost za rast poganja močno partnerstvo, ki je kombinacija ekonomije obsega in virov skupine Nippon Paint Group, uspešnosti in zmogljivosti skupine DuluxGroup ter močne srednje- in vzhodnoevropske platforme, ki jo zagotavlja JUB."

Kot so zagotovili v DuluxGroupu, bo Skupina JUB postala center za srednjo in vzhodno Evropo za dekorativne barve, premaze in fasadne sisteme ter platforma skupine DuluxGroup za nadaljnjo širitev v povezane kategorije izdelkov.

Priznane in vodilne blagovne znamke Skupine JUB bodo ohranili in razvijali, ponudbo izdelkov pa razširili z izkoriščanjem nabora izdelkov in tehnologije DuluxGroup/Nippon Paint Group. Kot so obljubili, bodo ohranili obstoječe vodstvo in zaposlene v JUB-u.

DuluxGroup Limited, ki naj bi bilo vodilno podjetje v segmentu barv in premazov v Avstraliji in Novi Zelandiji, ima približno 4000 zaposlenih po vsem svetu in ustvarja prihodke 1,3 milijarde evrov in je od leta 2019 v 100-odstotni lasti skupine Nippon Paint Group. Nippon Paint Group je četrti največji proizvajalec barv na svetu in največji v Aziji. Ima več kot 34.000 zaposlenih v več kot 30 državah in regijah z letno prodajo v znesku približno šest milijard evrov. DuluxGroup je lastnik blagovne znamke barv DULUX v Avstraliji, na Novi Zelandiji in v Papui Novi Gvineji in ni povezan z blagovno znamko DULUX v drugih delih sveta, vključno z Evropo, so še navedli v sporočilu za javnost.

 

Kako do rešitve za bančne razlaščence?

Slovenija je pred leti v okviru obsežne sanacije bank med drugim izvedla tudi izbris imetnikov podrejenih obveznic. Ustavno sodišče je že leta 2016 ugotovilo, da nekdanji imetniki obveznic v okviru izbrisa niso bili deležni ustreznega pravnega varstva - niso torej imeli možnosti pritožbe ali vložitve zahtevka za odškodnino. Podobno ugotovitev je minuli teden podalo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice. Državni zbor je leta 2019 sicer sprejel zakon, ki je predvidel omenjeno pravno sredstvo, a trenutno je zakon v postopku ustavnosti pred ustavnim sodiščem.

Gostje oddaje so Monika Gregorčič (SMC), Jernej Pavlič (SAB) in Rajko Stanković (Društvo Mali delničarji Slovenije).

Ljubljana, 24.09.2021


Za ogled oddaje na tretjem programu RTV Slovenija kliknite na sliko ali tukaj.

ESČP ugotavlja, da razlaščeni delničarji in obvezničarji v bančnih izbrisih niso imeli možnosti učinkovitega pravnega sredstva

V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) smo se z navdušenjem seznanili z današnjo sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Pintar, Kotnik, Peterlin, Jukič, Logar in Jesenko. Sodba predstavlja veliko zmago za vse bančne razlaščence, saj je sodišče v sklepnih argumentih pozvalo, da je treba njihov položaj urediti brez nadaljnjega nepotrebnega odlašanja (točka 114.).

 

Ljubljana, 14.09.2021

Za ogled prispevka iz oddaje 24ur z dne 14.09.2021 pritinite TUKAJ ali na sliko.

 

Sodišče je nedvoumno razsodilo, da je Republika Slovenija kršila konvencijsko pravico razlaščencev do varstva premoženja, saj je posegla v premoženje razlaščencev, ne da bi zagotovila zadostna procesna jamstva proti samovolji državnih organov (točki 110., 111.).

 

Za ogled prispevka iz oddaje TV Dnevnik TV SLO1 z dne 14.09.2021 pritinite TUKAJ ali na sliko.

 

Ta pravna zmaga je še posebej pomembna, ker je bila dosežena kljub temu, da je Republika Slovenija uporabila celoten arzenal »argumentov«, s katerimi je razlaščence zavračala pred slovenskimi sodišči. Tako je Republika Slovenija navajala, da izbrisane delnice in obveznice sploh niso premoženje, ker naj ne bi imele ekonomske vrednosti, da bi njihovi imetniki že predhodno morali zagotoviti dodatni kapital bankam, da izgube razlaščencev naj ne bi presegale izgub v stečaju, v katerem bi se banke znašle brez izbrisa, da bi brez izbrisa prišlo do kršitev pravil EU o državnih pomočeh ter da so razlaščenci imeli na voljo postopek po 350.a členu Zakona o bančništvu.

 

Vsi ti »argumenti« Republike Slovenije so se ob tehtanju na Evropskem sodišču za človekove pravice razblinili. Evropsko sodišče za človekove pravice je zavzelo trdno stališče, da bi procesna jamstva, ki bi varovala pred samovoljo državnih organov, morala obstajati že v trenutku, ko so se izredni ukrepi Banke Slovenije šele snovali.

 

Ob tej pravni zmagi zato ni mogoče spregledati sramotne vloge, ki so jo odigrali posamezniki na Banki Slovenije, ki so pripravljali in zagovarjali pravno ustreznost bančne razlastitve, ter posamezniki na Ustavnem sodišču, ki so s svojo ignoranco predhodno brez sleherne vsebinske obravnave odpravili vse pritožnike, ki so danes na Evropskem sodišču zmagali. Tudi tem je namenjena današnja opazka Evropskega sodišča o drugih madežih Republike Slovenije v znanih zadevah Lukenda in Ališič (točka 113.).

 

Vse odgovorne pozivamo k takojšnji in argumentirani razpravi na podlagi predlogov rešitev, ki smo jih v Društvu MDS že večkrat objavili, razlaščence pa vabimo, da se še naprej obračajo na nas za pomoč ter se obenem zahvaljujemo vsem podpornikom, ki s svojimi strokovnimi argumenti in znanjem nesebično omogočajo uresničevanje našega poslanstva.

Skupščina Elektra Maribor odpoklicala 3 člana NS in imenovale nove ter sprejela spremembe statuta

Delničarji družbe Elektro Maribor d. d. so se 16. avgusta  2021 sestali na 27. redni seji skupščine družbe, kjer je bilo zastopanega 83,59  % osnovnega kapitala družbe. Društvo MDS je zastopalo 689.937 delnic oz. 2,46 % prisotnega kapitala na skupščini.

 

Maribor, 16. avgust 2021

 

Sprejete spremembe statuta, ki jih je predlagala Uprava, spremembe Društva MDS so bile zavrnjene samo z glasovi SDH

 

Skupščina je sprejela dopolnitve in spremembe statuta delniške družbe, ki se med drugim nanašajo na dopolnitev dejavnosti družbe, uskladitev statuta z zakonom o gospodarskih družbah, natančnejšo opredelitev pravil izvedbe elektronske skupščine.

 

Društvo MDS predlagalo spremembo 11. člena statuta, žal neuspešno, saj je predstavnik SDH glasoval proti

 

Na predlog Društva MDS skupaj s sopodpisniki je skupščina v okviru sprememb statuta skupščina žal zavrnila predlog spremembe 11. člena, kjer je Društvo MDS, predlagalo, da se najprej zagotovi zadostna višina bilančnega dobička za dividend (v zakonskem minimumu 4 % osnovnega kapitala  - 1. odstavek 399. člena ZGA-1) in šele nato bi lahko Uprava razporejala preostanek sredstev v druge rezerve od dobička, a največ do ½ in ne 2/3 kot do sedaj. 

 

Sklep so podprli vsi prisotni manjšinski delničarji, le predstavnik SDH je bil proti, zato sta Društvo MDS in Odvetnik Matjaž Titan v imenu pooblastiteljev najavila izpodbijanje negativnega sklepa.

 

Skupščina odpoklicala 3 člane nadzornega sveta, 2 nova izvolila in 1 iz prejšnje sestave podelila nov mandat

 

Društvo MDS je nasprotovalo predčasnemu odpoklicu, saj nas domnevni razlogi za to, ki sledijo iz razširitve, ki jo je podal SDH niso prepričali, saj je bilo iz nje zaznati, da dosedanji člani nadzornega sveta kar naenkrat (»čez noč«) niso več dovolj strokovno usposobljeni, pa čeprav so bili prav na predlog SDH pred leti v ta NS tudi imenovani kot kometentni. OČitno je razlog za odpoklic nekje drugje?!

Skupščina je tako z dnem 31. 08. 2021 odpoklicala tri dosedanje člane nadzornega sveta in sicer Alojza Kovšeta, Jožeta Golobiča in Tomaža Orešiča.

Skupščina je imenovala dva nova člane predstavnika delničarjev za štiriletno mandatno obdobje, s pričetkom mandata 01. 09. 2021 in sicer Jožeta Hebarja in mag. Draga Štefeta ter ponovno imenovala za nov 4 letni mandat dosedanjega predsednika nadzornega sveta Tomaža Orešiča.

 

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.