Novice

Izvajalci pristaniških storitev v Luki Koper delajo 'pod enakimi pogoji' kot redno zaposleni?!

V luči dogajanj v zvezi z Luko Koper, d.d., v Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) vedno znova ugotavljamo, da je Luka Koper razdeljena na 'elitni' del zaposlenih, ki jim družba nameni zavidljivih 3.852,22 EUR o čemer smo že poročali in na 'manjvredni' del skoraj 40 izvajalcev pristaniških storitev (IPS). Delavci preko IPS namreč prejemajo nekajkrat nižje prejemke, odgovor uprave iz skupščine, ki je potekala v petek, 01.07.2016 pa; 'delavci delajo pod enakimi pogoji kot redno zaposleni in družba naroča storitev, ne pa delovne sile, kar je potrdila tudi sodba sodišča.' V Društvu MDS nas odgovor žalosti, saj se stežka znebimo občutka, da smo delničarji deležni rezultatov, ki jih družba dosega na podlagi več kot očitnega izkoriščanja delavcev…

 

Ljubljana in Koper, 06. julij 2016


 

Izjava glavnega 'vstajnika' z dne 24.02.2013 za Žurnal

Čeprav nekateri izpostavljajo, da naj bi tema bila nova, čeprav je režim enak že več let, pa so tudi opozorila stara že več let. Dobro leto dni pred nastopom mandata aktualne uprave je danes najbolj glasni 'vstajnik' in žerjavist Luke Koper ter hkrati tudi član Nadzornega sveta Luke Koper, Mladen Jovičič za Žurnal povedal: »Luka uradno najema storitve, čeprav gre v resnici za najem delavcev« in pa »Če bi šlo za najem storitev, bi morali podizvajalci razpolagati z ekipo, ki bi izvedla naročilo, to pa se ne dogaja«.

Glede na to, da je uprava tudi sama na skupščini zatrdila, da je sistem nespremenjen že več let, se sprašujemo kaj je torej danes drugače, da do izkoriščanja delavcev, ki za Luko Koper opravljajo storitev, ne prihaja več. Že takrat je sicer tiskovni predstavnik Luke Koper, Sebastjan Šik odgovoril "Na te špekulacije (izkoriščanje delavcev in sistemska korupcija v Luki Koper; op. MDS) je odgovor vedno enak: če ima kdo dokaze o tem, naj jih predloži pristojnim organom."
Seveda pa številke povedo svojo zgodbo. V Društvu MDS smo analizirali 27 največjih izvajalcev pristaniških storitev oz. IPSov (vseh skupaj je 41), ki z Luko Koper poslujejo nad vrednostjo 100.000,00 EUR. Kar 17 od 27 IPSov je od Luke Koper odvisnih več kot 90 %, od tega pa jih je 7 100 % (ali več?!) odvisnih strogo od Luke Koper.

Luka Koper je za svojih 1.040 zaposlenih (na dan 31.12.2015) v povprečju namenila 3.852,22 EUR, IPS pa so za svoje delavce namenili v povprečju 1.438,03 EUR oziroma kar 2.414,19 EUR manj. Podrobnosti in razlike so razvidne v spodnji tabeli. 

Za ogled povečane tabele kliknite na sliko ali tukaj.

Vprašanja Društva MDS za upravo družbe Luka Koper

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) z začudenjem spremlja dogajanje v Luki Koper, s katerim največjo škodo trpijo poslovni partnerji Luke Koper, nenazadnje pa tudi Luka Koper sama in seveda njeni delničarji. Ustavljeni delovni procesi oziroma z današnjim dnem okrnjeni delovni procesi so toliko bolj nejasni ob upoštevanju dejstva, da je glavni delničar na skupščini, ki je potekala v petek, 01. julija 2016 umaknil zahtevo po zamenjavi treh članov NS, kar je bil vsaj na začetku 'kalvarije' okoli Luke Koper, prvotni razlog za nezadovoljstvo.

 

Ljubljana, 04. julij 2016


 

Društvo MDS zato kot delničar na Upravo družbe Luka Koper javno naslavlja spodaj navedena vprašanja in naproša tako Upravo družbe kot tudi Nadzorni svet, da do navedenih vprašanj zavzamejo ustrezna stališča ter nanje v najkrajšem možnem času podajo odgovore. Za potrebe enakomerne obveščenosti delničarjev predlagamo, da se vprašanja kakor tudi odgovori objavijo na borznem sistemu Seonet.

Za ogled prispevka iz Dnevnika na RTV Slovenija 1, z dne 04.07.2016 kliknite na sliko ali tukaj.

Vprašanja delničarja:

  1. Glede na dosežene (nerevidirane) rezultate, objavljene dne 20.05.2016 je Luka Koper, d.d. do dne 31.03.2016 ustvarila 48.139.373,00 EUR prihodkov od prodaje. Prvi kvartal leta 2016 beleži 91 dni, kar bi pomenilo, da je Luka Koper v povprečju zabeležila 529.004,10 EUR prihodkov na dan. Upoštevaje 3-dnevno zaustavitev delovnih procesov v Luki Koper in ob upoštevanju doseženih prihodkov v prvem kvartalu 2016 izpad prihodkov znaša preko 1,5 milijona EUR.
  • Koliko točno znaša izpad prihodkov za Luko Koper?
  • Koliko točno znaša ocenjena poslovna škoda, ki jo bodo utrpeli poslovni partnerji?
  1. Kaj je uprava storila do sedaj, da bi se nemoteno nadaljevali poslovni procesi? Ali namerava uprava, ki jo sestavljajo Dragomir Matić, Andraž Novak, Irena Vincek in Stojan Čepar iz lastnih sredstev pokriti nastalo poslovno škodo, ki je nastala družbi Luka Koper in njenim delničarjem ter predvsem škodo, ki je nastala ostalim poslovnim partnerjem?
  2. Kdaj in na kakšen način je Uprava družbe obvestila Policijo, da je dostop v pristanišče blokiran? Ali je uprava družbe v komunikaciji z osebami, ki blokirajo vstop v pristanišče, pristojnim sindikatom, poslovnimi partnerji in na kakšen način poteka omenjena komunikacija, ter kakšne dogovore je sklenila s posamezno vpleteno stranjo?
  3. Kdaj in na kakšen način je Uprava družbe obvestila Republiko Slovenijo, Mestno občino Koper in Občino Ankaran o blokadi pristanišča?
  4. Ali je uprava družbe zoper delavce, ki kršijo delovno zakonodajo (se spontano upirajo delu) sprejela ukrepe in če da, kakšne? Koliko, od skupno 1.040 zaposlenih (na dan 31.12.2015) je v zadnjih dneh kršilo delovno zakonodajo?
  5. Na podlagi katerega člena in katerega zakona je uprava 'zaprosila za pomoč' predsednika Vlade RS, dr. Mira Cerarja? Naj ob tem poudarimo, da je Uprava družbe na 263 strani revidiranega letnega poročila za leto 2015 zapisala, da »Republika Slovenija s Skupino Luka Koper ni povezana oseba, saj nima neposrednega vpliva na upravljanje družbe.« V zvezi s tem je bilo izrecno postavljeno tudi vprašanje na skupščini, katerega je v enakem smislu kot je že navedeno zgoraj, odgovorila članica Uprave, Irena Vincek. Ali je torej v vmesnem času Republika Slovenija postala povezana oseba z Luko Koper?
  6. Ali držijo navedbe, da uprava družbe svojim strankam odgovarja, 'da ima zvezane roke in da naj se za razrešitev zapleta obrnejo na Predsednika Vlade'? Če da, ali to pomeni, da je uprava del svojih pooblastil in odgovornosti prenesla na Predsednika Vlade? Če da, kdaj namerava o tem obvestiti delničarje družbe in kakšna je pravna podlaga za prenos pooblastil?
  7. Uprava na spletni strani družbe zbira podpisa pod naslovom 'Izjava o podpori slovenskemu tovornemu pristanišču Koper', kjer že v uvodnem stavku navaja, da Luka Koper naslavlja potrebe in koristi vseh Slovencev in Slovenk. V čigavi koristi so zaustavljeni procesi dela? Kakšno korist imajo npr. prebivalci mest Maribor, Novo Mesto, Murska sobota ipd.? Prosimo za navedbo konkretne analize (zneska) koliko dodane vrednosti bo deležen povprečen državljan Republike Slovenije in sicer; koliko dodane vrednosti Luka Koper ustvari za povprečnega državljana Republike Slovenije pred izgradnjo drugega tira in koliko se bo ta dodana vrednost povečala po izgradnji drugega tira?
  8. Iz zgoraj navedene izjave o podpori, ki jo Luka Koper objavlja na svoji spletni strani izhaja, da Luka Koper zahteva gradnjo drugega tira z javnimi sredstvi torej davkoplačevalskim denarjem. Kdaj točno bi se davkoplačevalcem povrnila investicija v drugi tir pri hipotetičnih cenah izgradnje drugega tira za 500 milijonov EUR, za 750 milijonov EUR, za 1 milijardo EUR? Prosimo za navedbo konkretne analize (zneskov) in pojasnilo na kakšen način bi se investicija vračala Slovenkam in Slovencem?

Poziv Upravi in Nadzornemu svetu Luke Koper k zagotovitvi ustreznih delovnih pogojev v izogib nadaljni poslovni škodi

Pred slabima dvema urama se je končala skupščina Luke Koper, d.d., ki je sicer minila brez večjih zapletov in so lahko delničarji ustrezno predstavili svoja stališča, hkrati pa se ni odločalo niti o zamenjavi članov Nadzornega sveta (NS), saj je SDH še pred samo skupščino umaknil predlagani dodatni točki dnevnega reda.

V luči navedenega ostaja toliko bolj nejasno, s kakšnim razlogom je onemogočeno delo v Luki Koper, zato pozivamo Upravo in NS, kot odgovorne organe za morebitno nastalo škodo, ki nastane zaradi neupravičenega zaustavitve delovanja družbe, da nemudoma vzpostavi nadaljevanje delovnega procesa. Ne samo, da se neposredno škoduje delničarjem in družbi Luka Koper, škoda nastaja tudi vsem ostalim gospodarskim subjektom.

 

Ljubljana in Koper, 01. julij 2016


Za ogled prispevka iz Dnevnika na RTV Slovenija 1 z dne 01.07.2016 kliknite na sliko ali tukaj.

Primorce razburile poteze Vlade v Luki Koper

Za ogled prispevka iz oddaje Odmevi na RTV Slovenija 1 z dne 28.06.2016 kliknite na sliko ali tukaj.

Delež Vipe holding, d.d. - v likvidaciji kupila družba Mlino, d.o.o.

Preko Seo-neta je družba Vipa holding, d.d. - v likvidaciji, javnost obvestila, da je družba Mlino, d.o.o., na javni dražbi kupila 79,64 % delež družbe. Glede na navedeno bo morala družba Mlino objaviti prevzemno ponudbo. Spodaj objavljamo objavo iz Seo-neta.

 

Ljubljana, 24. junij 2016


NIH-41/16

VIPA HOLDING, d.d. - v likvidaciji

Objava informacije o spremembi pomembnih deležev

Na podlagi 124. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov in 18. člena Sklepa o informacijah o pomembnih deležih ter določil Pravil Ljubljanske borze, družba VIPA HOLDING d.d. - v likvidaciji, Lokarjev drevored 1, Ajdovščina objavlja

 

OBVESTILO O SPREMEMBI POMEMBNEGA DELEŽA

 

Družba VIPA HOLDING d.d. - v likvidaciji je dne 22.06.2016 prejela obvestilo družbe MLINO družba za upravljanje z naložbami d.o.o., Tovarniška cesta 14, 5270 Ajdovščina, s katerim jo ta obvešča, da je dne 20.06.2016 kupila 5.834.193 delnic z oznako VHDR, izdajatelja VIPA HOLDING d.d. - v likvidaciji.

Pred nakupom družba MLINO d.o.o. ni bila imetnik delnic z oznako VHDR, tako da je sedaj imetnik 5.834.193 delnic z oznako VHDR. Skupni delež glasovalnih pravic družbe MLINO d.o.o. v družbi VIPA HOLDING d.d. - v likvidaciji se je z nakupom navedenih delnic povečal iz 0,00 % na 79,64 %. 

Obvestilo bo od dne 24.06.2016 dalje za obdobje najmanj petih let objavljeno na spletnih straneh družbe www.vipa-holding.si.

Luka Koper – rekordni rezultati z rekordnim stroškom na zaposlenega

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) v zadnjih dneh z mešanimi občutki spremlja dogajanje, v povezavi z družbo Luko Koper, d.d. Skupščina družbe bo potekala prihodnji petek, 01. julija in čeprav se v Društvu MDS želimo jasno distancirati od ravnanj tako večinskega lastnika kot Uprave in Nadzornega sveta (NS) oziroma predsednice NS, smo pri pregledu letnega poročila Luke Koper za leto 2015 naleteli na izredno zanimiv podatek, katerega nameravamo izpostaviti tudi na sami skupščini Luke Koper, predvsem pa na skupščinah drugih delniških družb. Luka Koper se je v zadnjih dneh pohvalila z doseženimi rezultati, ki so po posameznih kazalnikih nadpovprečno dobri, za kar vodstvu družbe iskreno čestitamo, žal pa pri navajanju kazalnikov o dobičkonosnosti in donosnosti na kapital pogrešamo navedbo, da družba kuje tudi rekord pri stroških dela na posameznega zaposlenega. 

Povprečni mesečni strošek zaposlenca v Luki Koper znaša 3.833,79 EUR. Za primerjavo, v družbi Krka povprečen mesečni strošek zaposlenega znaša 2.551,27 EUR oziroma kar 1.282,52 EUR manj, v družbi Prva Group, ki jo vodi predsednica NS Luke Koper pa povprečni strošek na zaposlenega znaša 2.271,97 EUR oziroma 1.561,82 EUR manj (za celotno povprečno slovensko bruto plačo manj). Glede na nadpovprečne rezultate, ki jih beleži Luka Koper, navkljub visokim stroškom dela, bomo na prihajajočih skupščinah Krke in Gorenja ki bosta potekali 7. in 8. julija, vodstvo družbe povprašali, zakaj njihovi zaposlenci niso deležni tovrstnih prejemkov.

 

Ljubljana in Koper, 23. junij 2016


 

Izračun Društva MDS – poziv naj podatke preveri vsak sam

V izogib napakam ali označevanju, da vodimo takšen ali drugačen konstrukt proti družbi ali posameznikom, spodaj prilagamo obsežno analizo za 20 slovenskih družb, v kateri je navedeno število zaposlenih v posamezni družbi, strošek dela, (preračunan) povprečni letni strošek dela na zaposlenega in (preračunan) povprečni mesečni strošek na zaposlenega. Nazadnje je v tabeli prikazana tudi razlika v znesku napram Luke Koper, delež zaposlencev z najmanj univerzitetno izobrazbo ter točne strani letnih poročil, od koder smo zajeli vse navedene podatke. Naziv posamezne družbe vsebuje tudi neposredno povezavo do letnega poročila pričujoče družbe z izjemo letnih poročil za Časnik Finance in družbo Dnevnik, katerih letni poročili so dostopni na AJPESu (za leto 2014). Na ta način si lahko vsak posameznik sam preveri točnost navedenih podatkov in v primeru da smo kje zapisali napačen podatek, se seveda iskreno opravičujemo.

 

                 
 

Družba

Število zaposlenih na dan 31.12.2015

Stroški dela kumulativni (v EUR)

Mesečni strošek na zaposlenega

Razlika v primerjavi z Luko Koper

Delež (v %) delavcev z univerzitetno izobrazbo

Vir LP (stran)

 
 

Luka Koper

1.040

48.075.673,00

3.852,22 €

-

26,51

234

 
 

Banka Koper

754

28.469.000,00

3.146,44 €

687,34 €

ni podatka

85, 104

 
 

Telekom Slovenije

3.803

130.215.000,00

2.853,34 €

980,45 €

33

9, 132, 133, 202

 
 

Krka

10.564

323.419.000,00

2.551,27 €

1.282,52 €

54,8

106, 157

 
 

Slovenske železnice

8.069

243.961.000,00

2.519,53 €

1.314,26 €

ni podatka

37, 117

 
 

Cinkarna Celje

955

28.419.832,00

2.479,92 €

1.353,87 €

13,6

6, 57

 
 

RTV Slovenija

1.948

56.205.000,00

2.404,39 €

1.429,40 €

44,25

17, 104

 
 

DARS

1.242

35.832.067,00

2.404,19 €

1.429,59 €

26,4 (VI - VIII)

17, 41

 
 

Unior

2.103

59.952.489,00

2.375,67 €

1.458,11 €

10,01

3, 136

 
 

Prva Group

116

3.162.577,00

2.271,97 €

1.561,82 €

ni podatka

18, 50

 
 

Zavarovalnica Triglav

5.379

142.787.896,00

2.212,12 €

1.621,67 €

36,01

7, 58

 
 

KD Group

1.282

32.674.000,00

2.123,89 €

1.709,89 €

47,8 (VI - VIII)

33, 49, 51

 

 

SavaRe

2.488

59.557.283,00

1.994,82 €

1.838,97 €

35,9

97, 209

 

 

Gorenje

10.617

231.362.000,00

1.815,97 €

2.017,81 €

ni podatka

14, 134

 
 

Istrabenz

505

10.395.960,00

1.715,50 €

2.118,28 €

15 (cca. prečitano z grafa)

5, 52, 101

 
 

Intereuropa

1.370

25.213.000,00

1.533,64 €

2.300,15 €

35,9 (VI - VIII)

5, 121

 
 

Petrol

4.068

65.139.674,00

1.334,39 €

2.499,39 €

20,84

65, 146

 
 

Mercator

22.922

256.848.000,00

933,78 €

2.900,01 €

7

8, 81, 141

 
 

Finance (AJPES - leto 2014)

90

3.316.740,00

3.071,06 €

762,73 €

54

7,8, 26

 
 

Dnevnik (AJPES - leto 2014)

166

5.201.080,00

2.610,98 €

1.222,80 €

40,36

18, 58

 
 

Vir: Revidirana letna poročila družb.

 
 

 

Povprečni strošek zaposlenega v Luki Koper skoraj dvakratnih povprečne bruto plače v Sloveniji

Statistični urad Republike Slovenije za december 2015 navaja, da je povprečna plača v Sloveniji znašala 1.594,93 EUR med tem ko povprečna bruto plača v Skupini Luke Koper znaša 3.095,00 EUR.

V Društvu MDS pozdravljamo nagrajevanje delavcev, vendar pa s tem težko najdemo odgovore za delničarje, ki se obračajo na nas z vprašanji, kdaj bo Luka Koper delila višjo dividendo… 

Izjava Tamare Kek, odvetnice razlaščencev v slovenskih bankah

 

Na Ustavno sodišče smo 3.6.2016 naslovili predlog za začasno zadržanje z namenom zadržanja teka zastaralnih rokov za vložitev odškodninskih tožb zoper Banko Slovenije ter zoper poslovne banke in člane njihovih uprav. Z ozirom na to, da Ustavno sodišče še ni odločilo o več pobudah za oceno ustavnosti določb Zakona o bančništvu povezanih z izrednimi ukrepi prenehanja delnic in podrejenih obveznic bank, prvih vloženih že v začetku decembra 2013, smo ocenili, da je sedaj že skrajni rok za začetek priprave odškodninskih tožb.

Sava dobila nov nadzorni svet – ostalo prosto mesto v NS

Na skupščini delničarjev Save, d.d., ki je potekala v Termah Ptuj so se delničarji seznanili s poslovanjem Save v letu 2015, hkrati pa so imenovali tudi tri nove člane Nadzornega sveta (NS) in sicer Tono Pelcar Burgar, Romana Jermana in Dejana Rajbarja. 1 mesto v NS je ostalo nezasedeno, se pa v letošnjem letu po vsej verjetno obeta vsaj še ena skupščina. Pooblaščenca Društva MDS sta na skupščini zastopala skoraj 9 % glasovalnih pravic, sicer pa je na skupščini bilo prisotnih 61 % vseh glasovalnih pravic.

 

Ljubljana in Ptuj, 10. junija 2016


 

Družbe Poslovne skupine Sava so v letu 2015 dosegle prihodke od prodaje v višini 66,0 milijona evrov, kar je za 5 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2014. V pretežni meri so se nanašali na dosežke v skupini Turizem. Skupina Sava Turizem je v letu 2015 ustvarila skupno več kot 1.112.000 nočitev, kar je 4 odstotke več kot v letu 2014 ter ustvarila 5 odstotno rast prihodkov od prodaje. Ustvarila je 65,4 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je za 3,1 milijon evrov več kot v 2014. 

Skupina Sava Turizem je lani dosegla EBITDA v višini 13,9 milijonov evrov, kar je 2,7 milijonov evrov več kot v letu 2014 in kar je tudi dvakrat več kot leta 2011. Prav tako se glede na 2014 povečuje čisti dobiček. Dobro poslovanje je rezultat izvajanja nove strategije, kateri se je družba zavezala in jo uspešno izvaja od leta 2012 dalje. Pozitivni trend izboljševanja poslovanja Save Turizem se nadaljuje tudi v prvih mesecih leta 2016.

Unior zmanjšuje svojo preteklo izgubo – skupna prodaja večinskega paketa Uniorja

Delničarji Uniorja, d.d. so se na redni letni skupščini seznanili s poslovanje Uniorja v letu 2015. Bilančna izguba je ob koncu leta 2015 znašala 19.601.340,63 EUR in se je v primerjavi z letom 2014 zmanjšala za slabih 6 milijonov EUR, sicer pa je družba poslovala pozitivno in je v letu 2015 zabeležila 3,6 milijona EUR dobička. Bilančni dobiček je tako skoraj za 40 % večji kot v letu 2014, ko je le ta znašal 2,2 milijona EUR. Uprava in NS sta prejela razrešnico za delo v preteklem letu, revizijo leta 2016 pa bo opravljala družba Deloitte revizija. Pooblaščenca Društva MDS sta zastopala več kot 5 % osnovnega kapitala družbe, kar je ob 70 % prisotnosti na sami skupščini predstavljalo več kot 7 % glasovalnih pravic.

 

Ljubljana in Zreče, 8. junij 2016


 

Podpisan sporazum o skupnem nastopu pri prodaji delnic družbe Unior, d.d.

Slovenski državni holding, d. d. (v nadaljevanju SDH), ALPEN Invest, družba za upravljanje investicijskih skladov, d. d., in Zavarovalnica Triglav, d. d., ter ločeno (v skladu z veljavno zakonodajo) Kapitalska družba, d. d. in SDH, ki kot imetniki skupaj razpolagajo s 1.560.670 rednimi imenskimi kosovnimi delnicami družbe UNIOR Kovaška industrija, d. d. (oznaka UKIG) in katerih delež skupaj predstavlja 54,98 % osnovnega kapitala te družbe, so dne 9. 5. 2016 podpisali "Sporazum o skupnem nastopu pri prodaji delnic družbe UNIOR Kovaška industrija, d. d."

V okviru odbora malih delničarjev Uniorja pri Društvu MDS, ki ga vodi Vladimir Ložak smo uspeli združiti moči 322 delničarjev Uniorja, ki imajo v lasti 8,50 % osnovnega kapitala družbe in si bomo prizadevali, da se podpisanemu prodajnemu sporazumu pridružimo tudi mali delničarji.

Izbrisi v bankah – vložena začasna odredba za ustavitev zastaralnih rokov

Ustavno sodišče je že decembra 2013 prejelo prve pobude za oceno ustavnosti določb Zakona o bančništvu (ZBan-1), na podlagi katerih so bili z odločbami Banke Slovenije dne 18.12.2013 petim slovenskim bankam (NLB, d.d., Nova KBM, d.d., Abanka, d.d., Probanka, d.d. in Factor banka, d.d.) izrečeni izredni ukrepi, s katerimi so bile izbrisane vse obveznice in delnice omenjenih bank. Odločitve Ustavnega sodišča še vedno ni, medtem ko se zastaralni roki za vložitev odškodninskih tožb zoper Banko Slovenije, poslovne banke in člane njihovih uprav v zvezi z navedenim izbrisom s koncem letošnjega leta iztekajo. 

Zato so pobudniki v okviru Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) in drugi pobudniki, ki jih vse zastopa Odvetniška pisarna Tamara Kek d.o.o. pred Ustavnim sodiščem vložili ponovno zahtevo za začasno zadržanje določb Zakona o bančništvu (ZBan-1) s predlogom načina izvršitve tega sklepa, in sicer na način, da se tek zastaralnih rokov zadrži do odločitve Ustavnega sodišča, oziroma do izteka enega leta od objave odločitve Ustavnega sodišča v Uradnem listu.

 

Ljubljana, 08. junij 2016


 

Pobudniki, ki so na podlagi odločb Banke Slovenije praktično čez noč ostali brez vseh svojih naložb v podrejene obveznice in delnice bank menijo, da odsotnost sprejema odločitve s strani Ustavnega sodišča (absolutno prednostna obravnava, ki traja že skoraj 2 leti in pol) onemogoča ustrezno sodno varstvo. 

V Odvetniški pisarni Tamare Kek so utemeljili, da bi pobudnikom z nadaljnjim izvrševanjem 347. in 350.a člena Zakona o bančništvu (ZBan-1) v zvezi s prvim in drugim odstavkom 352. člena Obligacijskega zakonika lahko nastale težko popravljive oziroma celo nepopravljive škodljive posledice, ker bi bili prisiljeni, da pred odločitvijo Ustavnega sodišča vložijo tožbe in zahtevajo sodno varstvo svojih pravic zoper Banko Slovenije, poslovne banke in člane njihovih uprav, pri čemer bi bilo to sodno varstvo na podlagi izpodbijane ureditve popolnoma neučinkovito in bi lahko privedlo do kršitve njihove pravice do učinkovitega sodnega varstva. 

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.