Novice

Elektro Gorenjska – delničarjem ves dobiček, sklad lastnih delnic po predlogu države brez utemeljenega razpona cene

Delničarji Elektra Gorenjske, d.d. so se na današnji 22. skupščini seznanili s poslovanjem družbe v letu 2015. Po predlogu Uprave in Nadzornega sveta (NS) je bil za dividende namenjen ves bilančni dobiček, ki je v letu 2015 znašal 2,8 milijona EUR. Delničarji bodo tako v 90 dneh prejeli dobrih 0,16 EUR dividende po posamezni delnici. Glavni delničar, Republika Slovenija in v njenem imenu SDH je predlagal, da se upravi podeli pooblastilo za odkup lastnih delnic po cenah od 1,91 EUR do 2,47 EUR, med tem ko smo v Društvu MDS predlagali, da se zgornja cena določi na revidirani knjigovodski vrednosti delnice, to je 8,10 EUR. Podlaga za razpon cene, ki jo je določil SDH ostaja neznanka (!?), saj jo na SDH 'ne smejo' oziroma ne želijo razkriti niti delničarjem niti družbi sami, ki naj bi te lastne delnice odkupovala. V Društvu MDS zato delničarjem odsvetujemo prodajo delnic po tako nizki ceni.

 

Kranj in Ljubljana, 23. avgust 2016


 

Poslovanje Elektra Gorenjske v letu 2015 pozitivno

Skupina Elektro Gorenjska je v letu 2015 dosegla čisti poslovni izid v višini 7,2 milijona EUR, 30 % več kot v letu 2014, med tem ko je EBIT marža v letu 2015 nekoliko padla in sicer je znašala 6,6 milijona EUR, v primerjavi z 7,3 milijona EUR v letu 2014. Matična družba Elektro Gorenjska, d.d. je v letu 2015 zabeležila 2,8 milijona EUR čistega bilančnega dobička, v primerjavi z 2,1 milijona EUR v preteklem letu.

Predsednik Uprave je v okviru predstavitve letnega poročila tudi izpostavil, da si Elektro Gorenjska želi pridobiti lastno koncesijo, ki jo ima ta trenutek v lasti sistemski operater SODO, d.o.o., s katerim zaradi nekorektnega in neposlovnega odnosa družba ne uspe podpisati niti aneksa za omrežnino za minulo leto 2015?!

Družba je v letu 2015 realizirala za 18 milijonov EUR investicij, v letu 2016 pa je planiranih za 15,5 milijona EUR investicij.

 

Sklad lastnih delnic – predstavnica države ni bila pooblaščena ali pa ni vedela podlage za določene cene!?

Delničarji smo v okviru dodatne točke, ki jo je predlagal SDH v imenu Republike Slovenije, zastavili vprašanja, ki so se nanašala na določitev razpona cene delnice, ki je znašal od 1,91 EUR do 2,47 EUR. Predstavnica SDH je na vprašanja odgovorila, da ni pooblaščena za dajanje informacij in da ji niti ni poznano ime izvajalca cenitev, da pa so postopki potekali transparentno.

Na izrecno vprašanje sta Uprava in NS tudi pojasnila, da s cenitvijo ne razpolagajo in da v potrjenem planu za leto 2016 nimajo rezerviranih sredstev, ki bo dovoljevala odkup lastnih delnic.

Delničarji, ki so najprej glasovali o nasprotnem predlogu Društva MDS (kjer smo zgornjo ceno definirali na 8,10 EUR, kolikor znaša revidirana knjigovodska vrednost na dan 31.12.2015), so predlog podprli z 8,325 % večino, zatem pa je bil z glasovi Republike Slovenije podprt predlog, ki ga je podal SDH.

 

V Društvu MDS delničarjem odsvetujemo prodajo delnic po tako nizki ceni

Ob upoštevanju dejstva, da predlog SDH določa najvišjo možno ceno za odkup lastnih delnic v višini 2,47 EUR, kar znaša le 30,49 % knjigovodske vrednosti delnice, v Društvu MDS delničarjem odsvetujemo prodajo delnic po tako nizki ceni, saj menimo, da predlagana cena nikakor ne odraža poštene vrednosti delnice Elektra Gorenjske, kar posredno dokazuje tudi popoln izostanek pojasnil predlagatelja predloga.

Dogajanje v Gorenju - vprašanja in odgovori Društva MDS

Za ogled prispevka iz Dnevnika na RTV Slovenija 1 z dne 27.07.2016 kliknite na sliko ali tukaj. Prispevek se prične na 14. minuti.

Najprej nas zanima, kako se odzivate na dejstvo, da je uprava Gorenja nekaj časa prikrivala, da Panasonic pred možnim povečanjem lastniškega deleža v družbi opravlja skrbni pregled.

Kar zadeva prvega vprašanja, Društvo MDS glede na pojasnila, ki smo jih zasledili s strani ATVP in Gorenja, ne problematiziramo tega dejstva. Nenazadnje je Panasonic tudi ta trenutek 3. največji delničar Gorenja. 

Kot drugo nas zanima, kdo bi se po vašem mnenju lahko umaknil iz lastništva, da bi sprostil pot Panasonicu za povečanje lastništva. Menite, da je možna nova dokapitalizacija prek javne ponudbe delnic?

Po našem mnenju, bi se lahko za primerno ceno iz lastništva Gorenja umaknili predvsem manjši institucionalni vlagatelji in nekateri mali delničarji, ki so na zadnji skupščini želeli svojega člana v NS, a jim je zato zmanjkalo dobrih 14 % glasov (Delničarji Home Products Europe B.V., Karlo Kardov, Raiffeisenbank Austria d.d., Zagreb, Alpen Invest d.d. (Alpen.SI, mešani fleksibilni podsklad – Jugovzhodna Evropa in Alpen Developed), Societe Generale – Splitska banka d.d., Unicredit Bank Hungary ZRT in KD Skladi, družba za upravljanje, d.o.o. (KD Balkan, delniški in KD Vitalnost, delniški; ki obvladujejo približno 25 % osnovnega kapitala).

Menimo, da dokapitalizacija ni (dolgoročna) rešitev za Gorenje.

Kot tretje nas zanima, kako bi mali delničarji ravnali v primeru, da bi bil Panasonic primoran objaviti prevzemno ponudbo. Imate morda že kakšno predstavo o ceni, ki bi bila glede na trenutni položaj podjetja primerna.

Glede na to, da knjigovodska vrednost delnice na dan 31.12.2015 znaša 15,14 EUR in ob dejstvu, da ima družba približno 320 milijonov EUR dolga, menimo, da bi se morebitna cena delnice lahko gibala med 12 in 15 EUR. Pri tem poudarimo, da gre to za hitro oceno in ne neko poglobljeno analizo, ter nikakor tudi ne za naložbeno priporočilo, saj v Društvu MDS za to nismo pooblaščeni. Seveda pa je vedno cena stvar pogajanj med kupci in prodajalci.

V medijih smo zasledili navedbe, da bi utegnili preskusiti teren pri drugih potencialnih interesentih za vstop v lastništvo Gorenja. Kdo bi bil po vaši oceni interesent in kako bi preskusili njihov interes?

Glede na to, da v statutu Gorenja obstajajo določene omejitve glede vstopa morebitnih novih delničarjev in da je Panasonic že več kot 10 % lastnik (3. največji delničar), menimo, da bi bilo ta trenutek smiselno počakati, da ta pregled Panasonic opravi, v vmesnem času, pa se pogaja z zainteresiranimi delničarji, o višini cene, po kateri bi izstopili iz lastništva. V primeru, da bi bila ta cena neustrezna, pa bi se verjetno zainteresirani delničarji, ob neuspešnih pogajanjih s Panasonicom, obrnili tudi na morebitne druge igralce v panogi, kot so npr. Arcelik, Electrolux, Haier ipd.

Delničarji Elektra Ljubljana potrdili menjavo poslovnih deležev z GEN-I

Delničarji Elektra Ljubljana, d.d. so na današnji izredni skupščini odločali o le eni točki dnevnega reda, katere namen je bil podaja soglasja k Pogodbi o menjavi poslovnih deležev med GEN-I, d.o.o. in Elektro Ljubljana, d.d. Delničarji so z 98 % večino podprli predlagan sklep, pri čemer pa je bila na sklep napovedana tudi izpodbojna tožba. Redna skupščina Elektra Ljubljana je predvidena za konec avgusta.

 

Ljubljana, 25. julij 2016


 

Pričakovani pozitivni učinki za poslovanje matične Elektro Ljubljane

V okviru razprave je predsednik Uprave, Andrej Ribič izpostavil, da so proces iskanja strateškega partnerja pričeli že pred tremi leti. Naložba v hčerinsko Elektro Energija je sicer vknjižena po knjigovodski vrednosti 6,2 milijona EUR med tem ko odsvojitvena cena znaša 11,5 milijona EUR, sočasno pa Elektro Ljubljana v bodoče pričakuje pozitivne finančne učinke, pri čemer do sedaj Elektro Energija ni izkazovala pozitivnih finančnih učinkov, kar je bil tudi eden izmer razlogov za iskanje partnerja.

Novo nastala družba ob soudeležbi Gen-I bo obvladovala okoli 40 % trga električne energije, pri čemer pa Elektro Ljubljana upa, da bi od države uspela pridobiti lastno koncesijo za distribucijo električne energije, kar bi lahko imelo dodatne pozitivne učinke.

Sodišče Evropske Unije o bančnih izbrisih v Sloveniji

Sodišče Evropske Unije je danes objavilo Sodbo, vezano na izbrise delničarjev in obvezničarjev slovenskih bank, decembra 2013 (NLB, Nova KBM, Abanka, Probanka, Factor banka) in nato še decembra 2014 (Banka Celje). Sodba Sodišča EU pričakovano v celoti sledi ugotovitvam generalnega pravobranilca Nilsa Wahla z dne 18. februar 2016. Za ogled celotne sodbe Sodišča EU kliknite tukaj.

 

Ljubljana, 19. julij 2016


 

Za ogled prispevka iz Dnevnika na RTV Slovenija 1, z dne 19.07.2016 kliknite na sliko ali tukaj.

 

Za poslušanje Studia ob 17h na prvem programu Radia Slovenije kliknite na sliko ali tukaj.

Ključni poudarki razsodbe Senata Sodišča EU:

  • Sporočilo Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za države članice nima zavezujočega učinka, 
  • pri odobritvi državnih pomoči bankam je bilo potrebno upoštevati načelo porazdelitve bremen med delničarji in imetniki podrejenih instrumentov 
  • pri odobritvi državnih pomoči bankam mora Komisija preverjati tudi posebne izredne okoliščine, če jih država članica uveljavlja
  • sprejeti ukrepi ne bi smeli presegati tega, kar je nujno za odpravo kapitalskega primanjkljaja banke.

 
Sodišče EU je torej potrdilo stališče generalnega pravobranilca, da Sporočilo Evropske Komisije ne mora imeti zavezujočega učinka za države članice, na kar se je sklicevala tako takratna Vlada RS kot Banka Slovenije. Dejstvo je, da niti Banka Slovenije niti Vlada RS nista Komisiji predlagali upoštevanja posebnih izrednih okoliščin ter ji predlagala drugačnega načina reševanja bančnega sistema, ki bi vključeval drugačno porazdelitev bremen med delničarji in imetniki podrejenega kapitala!
 
Sodišče EU je tudi jasno, da ukrepi ne bi smeli presegati tega, kar je nujno za odpravo primanjkljaja banke. Več kot jasno je, da so banke še danes (skoraj tri leta po izbrisih) prekapitalizirane, zato so bili ukrepi vidno pretirani, kar je seveda povezano tudi z uporabljenimi scenariji ter načinom vrednotenja kapitala bank, ki je bilo opravljeno brez kakršnihkoli veljavnih računovodskih standardov.

Izkoriščanje tujih pristaniških delavcev v Kopru?

10. julij 2016 ob 20:02
Ljubljana - MMC RTV SLO/Televizija Slovenija

 

Nekatera podjetja - tako imenovani izvajalci pristaniških storitev - so nastala izključno za posle z Luko Koper, od katere so tudi popolnoma finančno odvisna.

 

O tem smo v Društvu MDS poročali že 06.07.2016, kar si lahko preberete tukaj.

Njihovi delavci, ki delajo v Luki, prihajajo tudi iz Bosne in Hercegovine pa nekaterih drugih držav nekdanje Jugoslavije.

 

Plače so, kot so povedali, poslovna skrivnost. Sistem zelo spominja na hobotnico podjetja Marof Trade, kjer so inšpektorji Fursa med preiskavo odkrili vrsto nepravilnosti.

 

Eden izmed luških delavcev je v anonimnem pismu izpostavil prakso pri najetih, zlasti tujih delavcih - da jih zunanja podjetja, s katerimi sodeluje Luka, zaposlijo le za nekaj ur, potem pa plačujejo na črno in minimalno.

 

Vabljeni k ogledu celotnega videoprispevka novinarja Boruta Janca s klikom na sliko ali tukaj.

Gorenje posloval pozitivno v prvem kvartalu 2016

Današnje skupščine družbe Gorenje, d.d. se je udeležilo 68,40 % kapitala. Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je zastopal 117.424 delnic oz. 0,70 % na skupščini zastopanega kapitala (z 212 pooblastili) in bil 3 pooblaščenec po številu zastopanih delnic, takoj za g. Petrom Groznikom, ki je zastopal 2.896.436 delnic (34 pooblastil, med katerimi je tudi pooblastilo IFC-ja, ki je lastnik 2.881.896 delnic oz. 17,34 % zastopanega kapitala na skupščini), ter g. Franjom Bobincem iz Uprave Gorenja, ki je zastopal 162.165 delnic (0,98 % na skupščini zastopanega kapitala oz. 420 pooblastil).

 

Velenje, 08. julij 2016


 

Uprava in NS prejela razrešnico

Delničarji so se najprej seznanili z letnim poročilom za poslovno leto 2015, ter izgubo v višini 4.000.572,95 €, ki je posledica predvsem izgube v višini 13 mio EUR iz naslova tečajnih razlik. Izgubo je uprava pokrila s prenesenim čistim dobičkom iz prejšnjih let in delom kapitalskih rezerv iz naslova splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala. Skupščina se je tudi seznanila s prejemki uprave in NS, nato je bila upravi in nadzornemu svetu tudi podeljena razrešnica za leto 2015 (foto: Finance.si).

 

Poslovanje v prvem poletju 2016 nakazuje na dobiček konec leta

Predsednik uprave Franjo Bobinac je predstavil poslovanje Skupine Gorenje v drugem četrtletju letošnjega leta. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, saj je bilo tako z vidika prodaje kot dobičkonosnosti še boljše, kot prvo četrtletje.

Prodaja gospodinjskih aparatov pod vsemi lastnimi blagovnimi znamkami se je v prvi polovici leta 2016 povečala na večini trgov. Ugodna geografska struktura in struktura izdelkov, kjer se je okrepila prodaja premijskih izdelkov, sta pozitivno vplivali na dobičkonosnost.

Pogovor z gospodarstveniki o dogajanju v Luki Koper

Za ogled oddaje Na tretjem, z dne 07.07.2016 ob 20.30 novinarja Tomaža Veseliča O dogajanju v Luki Koper klinite na sliko ali tukaj.

Krka bo 2,65 EUR dividende izplačala že v 30 dneh

Delničarji Krke so na današnji skupščini tako rekoč soglasno sprejeli vse predlagane sklepe, tudi nasprotni predlog SDH, d.d., ki je predlagal skrajšan rok za izplačilo dividend, iz prvotno predlaganih 60 dni na 30 dni. Delničarji, ki bodo vpisani v delniško knjigo na dan 12.07.2016 bodo tako v 30 dneh prejeli 2,65 EUR bruto dividende na delnico. Delničarji so imenovali tudi novega člana Nadzornega sveta (NS), dr. Borisa Žnidariča, ki bo nadomestil g. Mateja Pirca. Uprava in NS sta za svoje delo v letu 2015 prejela tudi razrešnico z več kot 99 % večino. Predstavnika Društva Mali delničarji Slovenije (Društva MDS) sta na skupščini zastopala preko 3 % glasovalnih pravic.

 

Ljubljana in Novo mesto, 7. julij 2016


 

Krka povečuje prodajo po količini in vrednosti

Predsednik Uprave, g. Jože Colarič je v okviru predstavitve rezultatov izpostavil zaostrene razmere na trgu, ki so najbolj zaznamovane z nestabilnim tečajem ruskega rublja in pa nenzadnje tudi vse večjo konkurenco na področju generičnih proizvajalcev zdravil.

Slednje potrjuje tudi podatek, da je Krka v prvem kvartalu leta 2016 povečala prihodke od prodaje za 1 % v primerjavi z enakim obdobjem leta 2015, po količini prodanih zdravil pa je prodaja dejansko višja za 12 %.

 

Pozitivna rast v zahodni Evropi – Krka vlaga v dodatne kapacitete

Območje zahodne Evrope beleži kar 22 % rast prodaje, pri čemer je najmočnejše tržišče Nemčija, med tem ko v Sloveniji Krka ustvari le 7 % svojih prihodkov, zrasla pa je tudi prodaja v srednem delu Evrope in sicer za 3 %.

Konec prihodnjega leta bo Krka v celoti zaključila tudi s polnjenjem kapacitet v njihovi največji investiciji do sedaj; Notol 2. Končne zmogljivosti Notola 2 bodo 4,5 milijarde tablet, s čimer se bodo Krkine proizvodne zmogljivosti povečale na 17,5 milijarde tablet.

Društvo MDS bo proučilo možnost kazenskega pregona predsednika Evropske centralne banke (ECB) Maria Draghija

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) bo resno proučilo možnost kazenskega pregona predsednika Evropske centralne banke (ECB) Maria Draghija. G. Draghi je namreč včeraj, po izvedenih hišnih preiskavah posredoval protestno pismo, v katerem se sklicuje na zaupnost dokumentov ECB in hkrati žuga slovenskim organom pregona, da nimajo pravice dostopati do navedene dokumentacija, saj naj bi ta bila zaščitena na podlagi zakonodaje EU. Prvovrstno sprenevedanje g. Draghija je žalostno za funkcijo, ki jo zaseda, saj bi ravno predsednik ECB moral prvi podpreti slovenske organe pregona in sodno vejo oblasti, da se v najkrajšem možnem času razčisti z vsemi pomisleki in dvomi, ki so bili v zadnjih dveh letih in pol obelodanjeni v javnosti.

 

Ljubljana, 07. julij 2016


 

Predsednik ECB očitno zgublja spomin

Naj spomnimo, da je ta isti predsednik ECB, g. Draghi, opozarjal Republiko Slovenijo, da hitimo s spremembami zakonodaje in da bi veljalo pri tem biti bolj previden, sedaj pa ob očitnih nepravilnostih, katerih utemeljenost je pripoznalo tudi sodišče, ki je odredilo hišne preiskave, želi neposredno posegati v neodvisnost slovenskih organov pregona in sodišč.

V Društvu MDS menimo, da so dejanja g. Draghija nedopustna in pričakujemo tudi ostri povratni odziv slovenskih organov, hkrati pa bomo temeljito proučili možnost neposrednega kazenskega pregona g. Draghija, saj očitno meni, da je ECB nedotakljiva institucija in da  presega tudi suverenost države članice EU. 

 

ECB ali EU nista dala niti EUR za sanacijo slovenskega bančnega sistema

Odziv ECB in g. Draghija je toliko bolj neverjeten, saj je Republika Slovenija sanacijo bančnega sistem izvedla z lastnim davkoplačevalskim denarjem, torej davkoplačevalcev Republike Slovenije in niti ECB niti katerega druga institucija EU ni plačala niti EUR za sanacijo slovenskega bančnega sistema.

Po dveh letih in pol vendarle tudi preiskave bančnih izbrisov

Danes je v javnosti odjeknila novica, da potekajo kriminalistične preiskave v Banki Slovenije, NLB in dveh revizijskih hišah. V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) smo že dve in pol leti nazaj v imenu imetnika obveznic NLB26 vložili kazensko ovadbo zoper NLB, ki jo je pripravila odvetnica Tamara Kek. Odvetnica Tamara Kek v okviru Društva MDS zastopa imetnike finančnih instrumentov v vseh bankah, kjer so bili izvedeni ukrepi Banke Slovenije, s katero je bilo neposredno oškodovanih 100.000 državljank in državljanov Republike Slovenije, posredno (preko pokojninskih družb) pa je bilo oškodovanih še dodatnih 500.000 državljanov.

Glede na to, da že dve leti in pol čakamo tudi odločitev Ustavnega sodišča v zvezi s številnimi ustavnimi pobudami, ki so bile vložene zaradi novele Zakona o bančništvu (ZBan-1L), sprejete pod nekdanjo predsednico Vlade, mag. Alenko Bratušek, v Društvu MDS upamo, da se bodo zadeve vendarle v kratkem času razčistile in da bodo odgovorne osebe odgovarjale za škodo, ki je bila povzročena v slovenskih bankah.

Ljubljana, 06. julij 2016


 

Sodišče posredno pripoznava naše navedbe

Na podlagi doslej znanih javnih podatkov menimo, da je sodišče z izdanim sklepom o izvedbi hišnih preiskav posredno pripoznava in pritrjuje našim javnim navedbam, da sanacija bank ni potekala v skladu z veljavno zakonodajo. Glede na to, da so predmet današnjih preiskav Banka Slovenije ter družbi Ernst & Young ter Deloitte in NLB, lahko sklepamo, da so preiskovalci pripoznali tudi usklajenost delovanja in ravnanja, sicer teh med seboj nepovezanih oseb.

Glede na današnje pričanje vodja specializiranega državnega tožilstva Harija Furlana pred preiskovalno komisijo Državnega zbora, pa v Društvu MDS ponovno zahtevamo, da vsi vpleteni v sanacijo bank (revizijske hiše, Banka Slovenije in posamezne banke) prično resno in odgovorno sodelovati s preiskovalnimi organi in da razkrijejo vse dokumente, ki so bili, po našem mnenju, temelj pravno spornim ukrepom v zvezi s sanacijo bank.

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.