Novice

Mladinska knjiga založba z dvema novima nadzornikoma

Delničarji Mladinske knjige založbe, d.d. (v nadaljevanju MKZ), so se sestali na skupščini delničarjev, ki je bila sklicana na zahtevo petih delničarjev in katerih edini predlog je bil odpoklic člana Nadzornega sveta (NS), g. Boruta Frantarja in imenovanje novega člana NS, g. Andreja Cundra. Borut Frantar je sicer dolgoletni vodja Odbora malih delničarjev (OMD) pri Društvu MDS, glede na dogajanje pa se je odločil, da večinskemu delničarju, DUTB, omogoči izvajanje politike upravljanja družb in je zato podal odstopno izjavo z mesto člana NS. Odstopno izjavo je podala tudi Maria Anselmi, tako da so delničarji imenovali dva nova člana NS na predlog DUTB, g. Mateja Pirca in g. Žigo Gregorinčiča. V Društvu Mali deničarji Slovenije (Društvu MDS) smo zastopali več kot 6,6 % celotnega kapitala MKZ, kar je na skupščini predstavljalo 8,23 % glasovalnih pravic.

 

Ljubljana, 27. februar 2018


 

Zahteva za sklic podana s strani bivšega člana uprave in nekdanje dolgoletnega direktorja

V Društvu MDS smo bili presenečeni, da je med delničarji, ki so zahtevali sklic skupščine, nekdanji dolgoletni direktor in tudi predsednik uprave, g. Milan Matos, ter nekdanji član uprave, g. Andrej Cunder. Prav zaradi njunih odločitev je namreč MKZ izgubila več milijonov evrov, ko je kreditirala nekdanji Zvon ENA in DVA holding, vso nastalo škodo pa je utrpela družba in manjšinski delničarji. 

Spomnimo, da je MKZ v okviru stečaja Zvona ENA in DVA holding prijavila za dobre 3,3 milijone EUR terjatev, kljub temu, da je bila šele 2. ali 3. zaporedni upnik, kar pomeni da so bile možnosti za povračilo nikakršne. Zaradi navedenega so delničarji MKZ za več let ostali brez dividend, sočasno pa je MKZ bila primorana sanirati svoje poslovanje na način, da je odprodala logistični center v Črnučah.

Po drugi strani pa g. Andrej Cunder, ki je zasedal mesto člana uprave od 01.07.2009 do 31.03.2013 na 33. skupščini Mladinske knjige Založbe, skupaj s takratnim nadzornim svetom ni prejel razrešnice za delo v letu 2011.

 

Imenovanje dveh novih članov NS na predlog DUTB

Po podanih odstopnih izjavah s strani g. Boruta Frantarja, ki je v svoji izjavi med drugim zapisal, da odstopa izključno iz razloga, da večinskemu delničarju DUTB omogoči izvajanje politike upravljanja družb iz njegovega portfelja, med katere sodi tudi MKZ in ge. Marie Anselmi, so delničarji izvolili dva nova člana NS, oba na predlog DUTB; g. Mateja Pirca in g. Žigo Gregorinčiča.

Skupščina Gorenja - delničarji niso odpoklicali dveh članov NS

Na današnji skupščini delničarjev Gorenja, delničarji niso odpoklicali dveh članov Nadzornega sveta (NS), kakor je predlagala skupina manjšinskih delničarjev. Skupščina je bila sklicana na zahtevo delničarjev Home Products Europe (Nizozemska), Raiffeisenbank Austria (Hrvaška), Splitska banka (Hrvaška) in Unicredit Bank Hungary (Madžarska). Na skupščini je bilo prisotnega 69,6 % kapitala družbe, pri čemer sta pooblaščenca Društva MDS zastopala več kot 100.000 glasov delničarjev.

 

Ljubljana in Velenje, 09. januar 2018


 

Nadzorni svet Gorenja bo končal svoj mandat brez sprememb

Uvodno predstavitev je podal Alexander Phlip Sluiter, v kateri je predstavil svoje videnje o stanju Gorenja in med drugim izpostavil, da je "Gorenje bolnik", ki nujno potrebuje prestrukturiranje. Prav tako je poudaril, da nima interesa nadaljne prodaje svojega deleža v Gorenju in želi ostati delničar družbe. Istočasno je izpostavil zakaj predlaga odpoklic ravno g. Voljča in g. Slavinca, kjer je izpostavil poslovanje Gorenja s podjetjem g. Voljča in njegove žene ter dejstvo, da se je kmalu po imenovanju g. Slavinca za člana NS, njegov sin zaposlil v Gorenju.

Predsednik Uprave, Franjo Bobinac je podal odgovor na izvajanje g. Sluiterja in med drugim izpostavil, da si kot nekdanji član Uprave Gorenja ni vzel časa za prisotnost na več kot 2-3 sejah uprave, njegov scenarij pa je ves čas bil, da Gorenje zapre svoje tovarne in postane prodajno podjetje, ki bi sedež preselil na Nizozemsko. Ostro je zavrnil tudi vse ostale obtožbe g. Sluiterja in med drugim izpostavil tudi manj uspešne zgodbe g. Sluiterja.

Za odpoklic je od potrebnih 75 % glasov glasovalo 44,74 % prisotnih delničarjev, kar pomeni da sklep ni bil sprejet. NS bo tako svoj mandat, ki se izteče konec julija 2018, končal v nespremenjeni sestavi.

Državni svet soglasno zavrnil predlog zakona o sodnem varstvu nekdanjih delničarjev in obvezničarjev v bankah

Na današnji seji Komisije Državnega sveta Republike Slovenije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance so svetniki v okviru 3. točke dnevnega reda obravnavali tudi "Predlog zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB)." Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je v okviru razprave predstavilo obsežne argumente, ki jasno prikazujejo, da je predlog zakona v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča in je kot tak neprimeren za nadaljno obravnavo. S soglasno zavrnitvijo zakona so to jasno sporočili tudi državni svetniki, zato v Društvu MDS pričakujemo, da bo prišlo do temeljitih sprememb besedila zakona, v izogib dodatnim postopkom pred Ustavnim sodiščem in v preprečitev poskusov zavlačevanja sprejema ustrezne zakonske podlage za pošteno in pravično sodno varstvo, ki bi morali veljati za vse državljane Republike Slovenije.

 

Ljubljana, 04. januar 2018


 

Stališče Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) glede Mnenja ECB o Predlogu Zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank

Naše stališče glede ocene Predloga Zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank ostaja enako kot prej ne glede na mnenja ECB. V zvezi z mnenji ECB pa je treba še zlasti opozoriti na to, da iz mnenj ECB izhaja jasna zahteva, da se metoda ocene sredstev bank določi za nazaj, retroaktivno in torej v nasprotju s 155. členom Ustave in odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016, in sicer, da se izrecno določi, da je morala biti metoda skladna s standardi nadzora bank, ki so jih postavili ECB, Evropska komisija in EBA, ter da bi moral zakon za nazaj določiti, katere pravne vire je treba upoštevati pri oceni pravilnosti ocene sredstev bank.

Iz mnenja ECB izhaja, da naj bi celovita ocena sredstev bank temeljila na Uredbi (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter Direktivi 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, pri čemer ta zakonodaja glede skupnega nadzora nad kreditnimi institucijami v času izreka izrednih ukrepov Banke Slovenije še ni veljala in se zato ne more uporabljati za nazaj.

Luka Koper - Upravi podeljena nezaupnica z več kot 99 % glasov

Delničarji Luke Koper so se na predzadnji delovni dan koledarskega leta sestali na skupščini delničarjev, potem ko je uprava družbe nepravilno sklicala skupščino, ki je bila prvotno predvidena za 14. decembra. Delničarji so na skupščini zamenjali revizorja, odločali o spremembi plačil za člane Nadzornega sveta (NS) in se hkrati seznanili z ugotovitvami posebne revizije, ki je pregledala poslovni model izvajalcev pristaniških storitev (IPS). Nazadnje so delničarji z 99,19 % izglasovali nezaupnico upravi.

 

Ljubljana in Koper, 28. december 2017


 

Imenovanje novega revizorja za poslovna leta 2017, 2018 in 2019

Delničarji so konec junija 2017 za revizorja imenovali revizijsko družbo KPMG Slovenija, d.o.o. za katero se je kasneje izkazalo, da je družba KPMG Slovenija in njena odvisna družba KPMG poslovno svetovanje, d.o.o. za Luko Koper opravljal več različnih storitev, kar seveda pod vprašaj postavlja neodvisnost revizorja, katerega naloga je revidiranje računovodskih izkazov družbe.

Zaradi potencialnega konflikta je skupščina z več kot 99 % večino preklicala sklep o imenovanju KPMG in za revizorja imenovala družbo BDO Revizija d.o.o.

 

Posebna revizija o IPS in nezaupnica upravi

Osrednji točki skupščine sta bili seznanitev z ugotovitvami posebne revizije in nezaupnica uprave. V Društvu MDS smo že 20.12.2017 predstavili analizo, iz katere jasno izhaja, da ima Luka Koper dva razreda delavec, ki se seveda bistveno razlikujejo tako po višini plačila kakor tudi pri ostalih pravicah, ki so jih deležni, čeprav vsi opravljajo delo na območju Luke Koper, ki je v lasti Republike Slovenije.

Uprava na sami skupščini ni ponudila nobenih dodatnih argumentov, ki bi tako ali drugače v vsebinskem smislu naslovili strokovne ugotovitve revizorjev, kljub nekaj čustvenim nastopom nekdanjih delavcev Luke Koper, pa je skupščina z več kot 99 % večino izglasoval nezaupnico upravi.

 

Društvo MDS bo aktivno spremljalo dogajanje

Voščilo ob prihajajočih božično novoletnih praznikih

Društvo Mali delničarji Slovenije

vsem članom, sodelavcem, poslovnim partnerjem,

podpornikom in prijateljem želi

vesele praznike in srečno novo leto 2018.

Luka Koper - Uprava lepo skrbi za svoje delavce na račun izvajalcev pristaniških storitev

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) že kar nekaj časa opozarja na dva razreda delavcev, ki očitno obstojata znotraj Luke Koper. Že v mesecu juliju 2016, smo prvič predstavili natančno analizo stroškov dela v Luki Koper, kakor tudi primerjavo z ostalimi slovenskimi družbami. Pred prihajajočo izredno skupščino, na kateri se bodo delničarji seznanili z ugotovitvami posebne revizije, ki je pregledala model Izvajalcev pristaniških storitev (IPS), smo v Društvu MDS osvežili analizo stroškov dela, iz katere na žalost ugotavljamo, da Uprava naklonjenost delavcev kupuje z nadpovprečno dobrimi plačami, izključno na račun podpovprečnega plačevanja delavcev, ki so zaposleni preko IPS podjetij.

 

Ljubljana in Koper, 20. december 2017


 

Društvo MDS pozdravlja nagrajevanje zaposlenih vendar ne na račun 'drugorazrednih' delavcev

V Društvu MDS ne nasprotujemo dobrim plačam; mesečni strošek na zaposlenega v Luki Koper znaša več kot 4.000,00 EUR, nasprotujemo pa katastrofalnemu plačilu delavec, ki so zaposleni preko IPS podjetij; mesečni strošek na zaposlenega v IPS podjetju znaša nekaj več kot 1.400,00 EUR. Povedano drugače, 1 redno zaposlen v Luki Koper odtehta skoraj 3 zaposlene v IPS podjetju.

Da bo mera neokusnosti polna, pa se Uprava Luke Koper ves čas izgovarja, da IPS ne predstavljajo najete delovne sile temveč od njih najemajo storitve, zato jih delavci ne zanimajo oziroma niso njihov problem. Da upravo delavci iz IPS-ov ne zanimajo dokazujejo tudi podatki o poškodbah pri delu. V letu 2016 je bilo pri zaposlenih v IPS podjetjih zabeleženih 45 poškodb, od tega 4 hujše, pri zaposlenih v Luki Koper pa zgolj 11 poškodb in nobena hujša, kar se na žalost še stopnjuje v letu 2017, ko se je zgodila tudi 1 smrtna nesreča IPS delavca. 

Na spodnji sliki si lahko ogledate analizo vseh IPS podjetij, ki so z Luko Koper v letu 2016 ustvarili več kot 100.000 EUR prometa. Od 28 podjetij jih je kar 21 več kot 90 % prihodkov ustvari izključno z Luko Koper večina pa je praktično 100 % odvisna zgolj od Luke Koper. 

Za prenos PDF datoteke kliknite na sliko ali tukaj.

 

Stroški dela v Luki Koper rekordni tudi v primerjavi z ostalimi slovenskimi podjetji

V Društvu MDS smo pregledali tudi stroške dela v številnih slovenskih podjetjih, kjer lahko zopet ugotovimo, da je Luka Koper v samem vrhu. Če se na primer osredotočimo zgolj na prvo kotacijo Ljubljanske borze je na vrhu Luka Koper z dobrimi 4.000,00 EUR mesečnega stroška na zaposlenega, sledi pa ji Telekom Slovenije, z dobrimi 2.600,00 EUR mesečnega stroška na zaposlenega (torej razlika 1.400,00 EUR). Na tretjem mestu je Krka, s slabimi 2.600 EUR stroška na zaposlenega zatem pa še Zavarovalnica Triglav z dobrimi 2.300 EUR stroška na zaposlenega.

V izogib nejasnostim ali nesporazumom, podatki razkrivajo strošek na zaposlenega; ne gre za podatke o povprečni plači temveč podatki zajemajo razmerje med kumulativnimi stroški dela (na konsolidirani ravni) in številom zaposlenih v skupini na dan 31.12.2016.

Podrobnosti si lahko ogledate na spodnji sliki. Za prenos PDF datoteke kliknite na sliko ali tukaj.

 

Če pogledamo še podatke o povprečni plači (vir podatka Gvin.com) lahko ugotovimo podobno. Skupina Luka Koper beleži povprečno plačo na zaposlenega 3.083,01 EUR (namensko razkrivamo podatke za celotno skupino, saj je povprečna plača izključno v matični družbi še za 200,00 EUR višja), kar vnovič potrjuje dejstvo, da 1 delavec v Luki Koper odtehta 3 delavce v IPS podjetjih (preračunano na vzorcu 28 IPS podjetij, povprečna plača po podatkih Bonitete.si znaša 1.040,14 EUR).

Med podjetji iz Prve kotacije Ljubljanske borze je na drugem mestu Telekom Slovenije, s povprečno plačo 2.122,14 EUR, sledi pa mu Krka, z 2.016,73 EUR povprečne plače in še Zavarovalnica Triglav z 1.629,28 EUR povprečne plače. Vsi podatki veljajo na ravni skupin.

 

Društvo MDS poziva na ureditev razmer

Stališče glede Mnenja ECB o Predlogu Zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank

Stališče glede ocene Predloga Zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank ostaja enako kot prej ne glede na mnenja ECB.

V zvezi z mnenji ECB pa je treba še zlasti opozoriti na to, da iz mnenj ECB izhaja jasna zahteva, da se metoda ocene sredstev bank določi za nazaj, retroaktivno in torej v nasprotju s 155. členom Ustave in odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016, in sicer, da se izrecno določi, da je morala biti metoda skladna s standardi nadzora bank, ki so jih postavili ECB, Evropska komisija in EBA, ter da bi moral zakon za nazaj določiti, katere pravne vire je treba upoštevati pri oceni pravilnosti ocene sredstev bank.

Iz mnenja ECB izhaja, da naj bi celovita ocena sredstev bank temeljila na Uredbi (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter Direktivi 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, pri čemer ta zakonodaja glede skupnega nadzora nad kreditnimi institucijami v času izreka izrednih ukrepov Banke Slovenije še ni veljala in se zato ne more uporabljati za nazaj.

Treba je izpostaviti, da bančna unija v času presečnih datumov, na katere so bile narejene ocene sredstev bank, to je dne 30. 9. 2013 za prvih pet bank in dne 30. 9. 2014 za Banko Celje, še ni bila vzpostavljena, kar pomeni, da metode cenitve v skladu s tedaj veljavno zakonodajo ni imela pooblastila določiti ne ECB ne EBA in ne Komisija. Enotni mehanizem nadzora (EMN), kot eden od stebrov bančne unije, ki ureja nov sistem bančnega nadzora v Evropi, ki ga sestavljajo Evropska centralna banka (v nadaljevanju ECB) in nacionalni nadzorni organi sodelujočih držav (nadzorni organ v RS je Banka Slovenije), deluje šele od 4. 11. 2014, poglavje o nadzoru iz Direktive 2013/36/EU pa šele od 1.1. 2016, to je po ugotovitvi vrednosti sredstev vseh bank. To pomeni, da pravna podlaga za uvedbo enotnih in skupnih pravil nadzora (t.i. Single rule book) vse do izreka odločb Banke Slovenije še ni bila vzpostavljena. Kakršnakoli zahteva, da se pravila vzpostavijo za nazaj, ko zanje še ni bilo nobene pravne podlage, bi pomenila retroaktivno določitev metode ocene vrednosti sredstev bank, ki bi bila v nasprotju tako z 155. členom Ustave kot tudi z odločbo Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je namreč jasno povedalo, da je metoda bila določena s tedaj veljavno zakonodajo, zlasti ZBan-1, ter da lahko o zakonitosti metode torej odloči sodišče v odškodninskem sodnem postopku.

Po našem mnenju Mnenja ECB dejansko razkrivajo, da ocene sredstev bank, na katerih so temeljile odločbe Banke Slovenije o izreku izrednih ukrepov poslovnim bankam, niso bile izvršene v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, čeprav bi v skladu s tedaj veljavno zakonodajo, torej na podlagi ZBan-1, morale biti. Z ozirom na revidirana računovodska poročila poslovnih bank, ki so bila narejena v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, je torej vprašljivo, ali je bila ocena sredstev bank s strani Banke Slovenije na podlagi drugačnih metod zakonita in pravilna (sploh upoštevajoč enormni razkorak v oceni). To pa pod vprašaj postavi tudi zakonitost izrečenih izrednih ukrepov.

UNIOR - potrjena izčlenitev turistične dejavnosti - mali delničarji uspeli z nasprotnim predlogom za imenovanje predstavnika malih delničarjev v nadzorni svet

Na današnji izredni skupščini družbe Unior, d.d. so delničarji odločali o izčlenitvi turistične dejavnosti in prenosu na novoustanovljeno družbo Unitur. Današnja skupščina je bila tudi volilna, saj so delničarji odločali o imenovanju štirih novih članov Nadzornega sveta, ki jim mandati potečejo decembra 2017. Društvo MDS je uspelo s svojim nasprotnim predlogom, da se za člana NS imenuje Rajko Stanković, predsednik Društva MDS. Pooblaščenca Društva MDS sta v okviru omejenega zbiranja pooblastil zastopala 7,2 % na skupščini prisotnega kapitala.

 

Ljubljana in Zreče, 23. avgust 2017


 

Potrjena izčlenitev turistične dejavnosti na novo družbo Unitur - nova družba ostaja v Skupini Unior

Delničarji so na skupščini podprli izčlenitev dejavnosti programa turizem na novo družbo Unitur, ki je hčerinska družba Uniorja in bo del Skupine Unior.

(vir foto TVSLO 1)

Med razpravo o smiselnosti in upravičenosti izčlenitve turistične dejavnosti je bilo slišati več različnih komentarjev, vprašanj, ter izraze nasprotovanja sveta delavcev družbe. Uprava je pojasnila, da je do izločitve turizma prišlo zaradi obveznosti do prodaje nekovinarskih dejavnosti, k temu pa družbo jih zavezujeta tudi pogodbi o finančnem prestrukturiranju in refinanciranju z bankami upnicami iz let 2013 in 2016. V nasprotnem primeru bi Unior moral bankam predčasno odplačati 5 milijonov evrov glavnice, ob upoštevanju dejstva, da turistična dejavnost potrebuje 8,9 milijona evrov za investicijsko vzdrževanje. 

Mladinska knjiga Založba - 0,27 EUR dividende konec novembra

Delničarji Mladinske knjige založba so se na današnji skupščini seznanili z letnim poročilom za leto 2016 ter ob tem podelili razrešnico Upravi ter Nadzornemu svet (NS). Skupščina je potrdila tudi nasprotni predlog DUTB, da se za dividendo nameni 0,27 EUR bruto na dividendo (praktično ves bilančni dobiček), med tem ko je uprava predlagala, da se dobiček ne deli. Dividende bodo izplačane konec novembra. Pooblaščenca Društva MDS sta na skupščini zastopala preko 100.000 glasov delničarjev oziroma skoraj 13 % glasovalnih pravic.

 

Ljubljana, 01. avgust 2017


 

Poslovanje MKZ v letu 2016 boljše kot v letu 2015

Skupina Mladinska knjiga Založba (MKZ) je v letu 2016 zabeležila slabih 73,5 milijonov EUR prihodkov od prodaje, kar je 3 % manj od prihodkov v letu 2015 in 2 % manj od planiranih prihodkov. Čista izguba na ravni skupine je znašala dobrih 960 tisoč EUR, kar je bistveno manj kot v letu 2015, ko je ta znašala dobre 4 milijone EUR. Knjigovodska vrednost delnice MKZG ostaja enaka in znaša 27,80 EUR za posamezno delnico.

Mladinska knjiga Založba (MK Založba) je leto 2016 zaključila s čistim dobičkom dobrih 68 tisoč EUR kljub padcu prihodkov od prodaje iz 24,7 milijonov EUR na 20,6 milijonov EUR, je pa na padec prihodkov vplivala tudi odprodaja logistične dejavnosti, ki je bila izvedena v letu 2015.

 

Dividenda 0,27 EUR in imenovanje revizorja

Do same skupščine je delničar BPH, d.o.o. glede delitve bilančnega dobička podal nasprotni predlog, v katerem je predlagal, da se za dividendo nameni 0,16 EUR bruto na posamezno delnico, na sami skupščini pa je svoj predlog podal tudi DUTB in predlagal, da se za dividendo nameni ves bilančni dobiček, kar predstavlja 0,27 EUR na posamezno delnico. Družba bo tako dividende pričela izplačevati 30.11.2017 in sicer delničarjem, ki bodo vpisani v delniško knjigo na dan 29.11.2017.

Elektro Ljubljana - dividenda 0,13 EUR do sredine oktobra, imenovan nov NS

V Ljubljani je danes potekala še zadnja letošnja skupščina Elektrodistribucijskih podjetij, Elektra Ljubljana, na kateri so delničarji obravnavali rezulate leta 2016. Pooblaščenca Društva MDS sta na skupščini zastopala več kot 460.000 glasov delničarjev, oziroma 1,26 % glasovalnih pravic na skupščini. Društvo MDS je skupaj z ostalimi delničarji napovedal možnost izpodbijanja sklepa o delitvi bilančnega dobička, sicer pa je bil potrjen predlog SDH, da se za dividendo nameni 0,13 EUR bruto na delnico. Dividenda bo izplačana 11. oktobra 2017.

 

Ljubljana, 11. julij 2017


 

Dividenda 0,13 EUR bo izplačana v sredini oktobra

Skupina Elektro Ljubljana je v letu 2016 dosegla čisti poslovni izid v višini 16,11 milijona EUR, med tem ko je EBIT marža v letu 2016 znašala 20,05 milijonov EUR, v primerjavi z 20,07 milijonov EUR v letu 2015. Družba je sicer dobre 7,8 milijona EUR dobička prenesla v druge rezerve iz dobička, kar pomeni da je kapital družbe na dan 31.12.2016 znašal že 298,83 milijonov EUR. Elektro Ljubljana je povečala tudi investicijska vlaganja, ki so v letu 2016 znašala 32,2 milijonov EUR. Družba v letu 2017 načrtuje 12 milijonov EUR čistega poslovnega izida.

Temu primerno se je zvišala tudi knjigovodska vrednost delnice in sicer na dan 31.12.2016 vrednost delnice znaša 7,64 EUR, med tem ko je preteklo leto znašala 7,38 EUR.

Na skupščini je bil po kar 4 različnih predlogih za delitev bilančnega dobička bil potrjen predlog SDH, da se za dividendo nameni 0,13 EUR bruto na delnico, slabih 250.000,00 EUR pa je bilo prenesenih v naslednje leto. Ker izglasovana dividenda ne dosega 4 % osnovnega kapitala družbe, so delničarji Društvo MDS, G.I. Dakota, KD Group in Adriatic Slovenica napovedali izpodbijanje sklepa o delitvi dobička.

 

Imenovani novi člani NS in potrjen revizor za leto 2017

Za nove člane NS so bili imenovani Andrej Šušteršič, Davorin Dimič in David Valentinčič. Delničarji so hkrati potrdili, da se za revizorja 2017 imenuje družba BDO Revizija, d.o.o., Ljubljana.

 

Sklad lastnih delnic - delničarji niso podlegli pritiskom k razprodaji delnic

V Društvu MDS nas veseli, da delničarji niso podlegli pritiskom in pristali na odkup delnic po bistveno nižji ceni, kot bi bila poštena tržna cena, za delnice Elektro podjetij. Posledično je uprava Elektra Ljubljana od predvidene najvišje kvote (1.740.778 delnic) uspela odkupiti zgolj 22.256 delnic, kar predstavlja 0,057 % osnovnega kapitala. 

V Društvu MDS ocenjujemo da je dobro poslovanje Elektra Ljubljana in posledično dodatna rast kapitala in same knjigovodske vrednosti jasen pokazatelj, da so delnice ELOG vredne več, zato tudi ne moramo pristajati na razlago, da se delnice kupujejo v sklad lastnih delnic z namenom "maksimalizacije vrednosti za delničarje in z namenom povečanja vrednosti premoženja družbe."

Upamo in pričakujemo, da se bodo pogoji za odkup delnic v sklade lastnih delnic v prihodnosti bistveno spremenili, predvsem z vidika razpona cene, po kateri naj bi uprava odkupovala delnice.

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.