Novice

VABILO NA TISKOVNO KONFERENCO: Farsa Banka Slovenija – Poziv k takojšnjemu odstopu guvernerja Banke Slovenije, dr. Boštjana Jazbeca

Po več kot treh (3) letih sprenevedanj in zavajanj na vseh ravneh oblasti znotraj Republike Slovenije ter tudi v širšem prostoru Evropske unije (EU), predvsem pa na Banki Slovenije, vendarle na dan prihajajo dokazi, kako je Banka Slovenije narekovala bankam katere terjatve se prenašajo na DUTB. V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) pozivamo guvernerja Banke Slovenije, dr. Boštjana Jazbeca, naj nemudoma odstopi s svoje funkcije in s tem prihrani vsaj kanček ugleda, ki naj bi ga imela Banka Slovenije.

 

V ta namen zainteresirano javnost vabimo tudi na 

TISKOVNO KONFERENCO Društva MDS,

ki bo potekala v SREDO, 01. februarja 2017

ob 11.00 uri,

na sedežu Društva MDS, Tomšičeva ulica 1, 1000 Ljubljana.

 


 

Za ogled prispevka iz oddaje Odmevi na RTV Slovenija z dne 31.01.2017 kliknite na sliko ali tukaj.

 

Za ogled prispevka iz oddaje Dnevnik na RTV Slovenija z dne 31.01.2017 kliknite na sliko ali tukaj.

 

Guverner Banke Slovenije izjavi, da seznamov za prenos ni sestavila Banka Slovenije

01.12.2016 (med 9.35 in 9.40 uro) je guverner Banke Slovenije, dr. Boštjan Jazbec na 39. seji Komisije za nadzor javnih financ v okviru prenašanja terjatev iz NLB na DUTB med drugim izjavil: »/.../ Banka Slovenije ni sestavila seznamov za prenos. /.../« in nato še enkrat ponovil: »/.../ Vloga Banke Slovenije pri sestavi seznama je bila torej zgolj podporna. /.../« ter: »/.../ Naj poudarim, da Banka Slovenije ni določila prenosnih vrednosti, /.../«

Celoten magnetogram seje in izvajanja dr. Jazbeca si lahko ogledate tukaj.

 

Računsko sodišče ugotovilo, da je sezname kreirala ravno Banka Slovenije in je to očitno bilo potrebno počrniti

Iz današnjega razkritja časnika Finance lahko končno dobimo vpogled v ugotovitve Revizijskega poročila Računskega sodišča z dne 09.11.2016, ki je sicer v veliki meri zabrisano, zaradi domnevne zaupnosti dokumentov. Današnje razkritje Financ pa jasno kaže, da je na 74. strani navedenga poročila pod točko 2.2.3 dejansko zapisano:

»/.../ Iz gradiv NLB izhaja, da je Banka Slovenije NLB posredovala štiri sezname komitentov, za katere je želela, da jih NLB dodatno uvrsti na končni seznam komitentov za prenos na DUTB. Ti seznami so bili poimenovani Lista A, Lista B, Lista B+ in Lista C, NLB pa ne razpolaga s temi seznami v obliki uradni dokumentov. NLB razpolaga z Listo A, predloženo po elektronski pošti, z Listo B, Listo B+ in Listo C pa NLB ne razpolaga. /.../«

Na 76. strani navedenega poročila sledi zapis: »/.../ NLB je 08.11.2013 po elektronski pošti od Banke Slovenije prejela končni seznam 293 komitentov za prenos na DUTB /.../« nadalje pa na 77. strani sledi: »/.../ Izmed 286 komitentov s končnega seznama za prenos na DUTB je bilo 56 komitentov takih, za katere niso bili izpolnjeni osnovni kriteriji za prenos na DUTB, /.../« od tega pa jih je bilo 30 razvrščenih v bonitetni razred A, B ali C (stran 77, opomba 239).

Zgovoren pa je tudi podatek iz 79 in 80 strani, kjer lahko ugotovimo, da Nadzorni svet (NS) NLB sploh ni podal soglasja za odpise, ki so predstavljali dodatnih 600 milijonov EUR izgube za NLB.

Celotno razkritje Financ, kjer so razkrite strani od 74–80, si lahko ogledate tukaj.

Na Banki Slovenije namerno lažno prikazali negativni kapital v NLB?

Za ogled prispevka iz oddaje 24ur na POP TV z dne 26.01.2017 kliknite na sliko ali tukaj.

Vdor v e-pošto na Banki Slovenije

Za ogled prispevka iz Dnevnika na RTV Slovenija 1 z dne 11.01.2017 kliknite na sliko ali tukaj.

Hišna preiskava v Banki Slovenije

Za ogled prispevka iz oddaje 24ur na POP TV z dne 10.01.2017 kliknite na sliko ali tukaj.

Ali je prav, da povzročitelj škode sam sebi piše oprostilno sodbo? - Banka Slovenije naj bi kar sama pisala zakon o novem pravnem sredstvu bančnih razlaščencev proti Banki Slovenije

Še ena izmed rubrik ”Saj ni res, pa je”: po podatkih Društva Mali delničarji Slovenije (Društva MDS) naj bi Banka Slovenije že tretji teden ‘usklajevala’ nov zakon, ki naj bi po navodilih Ustavnega sodišča omogočil učinkovitejše pravno sredstvo izbrisanih imetnikov delnic in obveznic slovenskih bank proti tej isti Banki Slovenije. Povedano drugače, povzročitelj škode aktivno sodeluje pri pisanju zakona, ki bo določal, kako ga bodo oškodovanci smeli tožiti in kako ne?! V Društvu MDS se sprašujemo, ali smo v Republiki Sloveniji resnično izgubili še zadnji kanček razuma, in javno pozivamo:

  • Ustavno sodišče RS,
  • Ministrstvo RS za finance,
  • Ministrstvo RS za pravosodje,
  • Policijo in NPU,
  • Banko Slovenije,
  • Vlado RS,
  • Državni zbor RS,
  • Varuhinjo človekovih pravic in
  • Informacijsko pooblaščenko

naj se tri leta trajajoče sprenevedanje vendarle konča in se naposled razišče, kako so nastajale ”podlage” za ukrepe ”sanacije” bank, ki ni pomenila le razlastitve malih lastnikov in upnikov slovenskih bank, temveč tudi pretirano porabo davkoplačevalskega denarja, ki je bil uporabljen za dokapitalizacijo teh bank. Ne pozabimo, da smo eno od teh bank že prodali (NKBM), vse po vrsti pa se hvalijo, kako nadpovprečno visok kapitalski količnik imajo in koliko dobička imajo po zaslugi odpravljanja oslabitev, ki so jih neupravičeno oblikovale prav zato, da so lahko decembra 2013 prikazale tako slabo stanje, da naj bi to upravičevalo razlastitev.

 

Ljubljana, 21. december 2016


 

Poziv Vladi, Ministrstvom in Državnemu zboru

Ob upoštevanju dejstva, da se je celotna zgodba pričela na Ministrstvu za finance in da je tudi Državni zbor sprejel novelo Zakona o bančništvu, ki je bila podlaga za izbrise v bankah, pozivamo Vlado, Državni zbor, Ministrstvo za finance in Ministrstvo za pravosodje, da po navodilu Ustavnega sodišča pripravijo zakon, ki bo resnično omogočil pošteno in učinkovito pravno sredstvo proti Banki Slovenije. Če bo pri pripravi zakona sodelovala Banka Slovenije, torej tožena stranka ob uporabi tega sredstva, potem je bolje, da se ta zakon sploh ne napiše …

 

Poziv Ustavnemu sodišču

Obvezničarji Nlb, Abanke Vipa, Nova KBM, Factor Banke in Probanke ter delničarji NLB, so danes prek Odvetniške pisarne Tamare Kek vložili tožbe zoper poslovne banke zaradi izbrisa leta 2013

 

Ljubljana, 16. december 2016

 

 

 

 

Za ogled prispevka iz Poročil na TV SLO 1 z dne 16.12.2016 pritisni TUKAJ ali na sliko.

 

 

 

 

 

Izvleček iz članka v časopisu Delo, z dne 17.12.2016, avtorja novinarja Miha Jenko : »Mali delničarji s tožbami proti Banki Slovenije in poslovnim bankam«, z dne 17.12.2016.

Največ pooblastil razlaščencev za vlaganje tožb so po naših podatkih zbrali v društvu Mali delničarji Slovenije (MDS). »Za razliko od VZMD nimamo v našem društvu nobene provizije v primeru uspešne tožbe, ker se nam to ni zdelo primerno za ljudi, ki so že tako v negotovosti. Nam se to zdi oderuško. Z odvetnico smo se dogovorili, da skušamo narediti te tožbe čim cenejše, sodno takso pa mora vsak plačati sam,« je za Delo povedal predsednik društva Rajko Stanković.

Razlaščeni vlagatelji od Banke Slovenije in bank zahtevajo odškodnino v višini knjigovodske vrednosti (pri delnicah s konca leta 2012, oziroma 2013 pri Banki Celje), pri obveznicah pa pričakujejo  poplačilo nominalne vrednosti glavnice, povečano za obresti.

Obvezničarji Nlb, Abanke, Nova KBM, Factor Banke in Probanke informacija o možnosti vlaganje tožb

OBVESTILO IMETNIKOM KVALIFICIRANIH OBVEZNOSTI BANK, KI SO JIM PRENEHALENA PODLAGI ODLOČB BANKE SLOVENIJE DNE 17.12.2013, O VLAGANJU TOŽB

 

Odvetniška pisarna Tamara Kek d.o.o., Ljubljana pripravlja za imetnike kvalificiranih obveznosti bank, ki so jim prenehale na podlagi odločb Banke Slovenije z dne 17.12.2013 o izrednih ukrepih, odškodninske tožbe zoper Banko Slovenije in poslovne banke, katerim so bili izredni ukrepi izrečeni konec leta 2013.

 

Odvetniška pisarna zbira pooblastila za vložitev tožb v zvezi z izbrisi naslednjih kvalificiranih obveznosti:

 

v banki NLB, d.d., Ljubljana:

  •          podrejenih obveznic z oznako NLB26 in ISIN Kodo SI0022103111,
  •          hibridnih obveznic z oznako NOVALJ FLOAT 49 in ISIN kodo NLB XS0208414515,
  •          delnic z oznako NLB in ISIN kodo SI0021103526;

 

v banki Abanka Vipa, d.d., Ljubljana:

  •          hibridnih obveznic z oznako ABVIP float 12/49 in ISIN kodo XS0283183084;

 

Računsko sodišče pritrdilo, da so bili mali delničarji in obvezničarji NLB zaradi prenosa terjatev na DUTB potencialno oškodovani

Predsednik računskega sodišča, Tomaž Vesel je zainteresirano javnost seznanil z izsledki revizijskega poročila o uspešnosti upravljanja z nedonosnimi terjatvami in upravljanja s pogodbami na NLB. Računsko sodišče je v reviziji v obdobju od začetka leta 2013 do 2. septembra 2016 ugotovilo več nesmotrnosti, o čemer je seznanilo tudi Državni zbor kakor tudi Nacionalni preiskovalni urad.

 

Ljubljana, 11. november 2016


 

Za ogled prispevka iz oddaje Ozadja na RTV Slovenija 3 z dne 17.11.2016 kliknite na sliko ali tukaj.

Dokumentacija o prenosih terjatev pomanjkljiva ali pa je sploh ni bilo

Ugotovljene nesmotrnosti se nanašajo na uvrstitev komitentov na seznam za prenos na DUTB pri prenosu terjatev iz NLB na DUTB, izbiro zunanjega izvajalca za pregled slabih naložb in pri upravljanju s pogodbami, način izbora komitentov za prenos na DUTB ter vzpostavitev ustrezne revizijske sledi, ki bi zagotovila transparentnost postopka prenosa. Iz objavljenega revizijskega poročila najbolj bodejo ugotovitve o pomanjkljivi dokumentaciji oz. »neobstoju« ustrezne dokumentacije glede prenosa slabih posojil iz NLB na DUTB, kar pomeni, da je bila »virtualna stečajna masa oškodovana«.

 

Prenosi na DUTB opravljeni brez izdelanih strokovnih kriterijev

Predsednik računskega sodišča je ob predstavitvi poročila povedal, da strokovni kriteriji za prenos slabih posojil niso bili izdelani. Na DUTB so po nepotrebnem, verjetno z velikim diskontom, prenašali posojila, ki bi jih lahko banka sama izterjala. Na drugi strani pa so slaba posojila, ki jih niso prenesli na DUTB rešili tako, da so jih v celoti odpisali in s tem vnovič oškodovali »virtualno stečajno maso« izbrisanih malih delničarjev in obvezničarjev NLB. Ob tem je omenil še očiten klientelizem pri odpisu in prenosu terjatev.

 

NLB na zahtevo Banke Slovenije ponovno 'skriva podatke'

NLB naj bi po navodilu Banke Slovenije zahtevala, da Računsko sodišče počrni velik del svojega revizijskega poročila zaradi tako imenovane »bančne tajnosti«, čeprav je pred tednom dni Ustavno sodišče RS v svoji odločbi o izbrisu delničarjev in obvezničarjev iz leta 2013 eksplicitno zapovedalo, da podatkov ne smejo skrivati. 

Najbolj absurdno je, da je za NLB in Banko Slovenije tajnost tudi bilanca banke, ki je osnova za izdelavo letnega poročila poslovnih subjektov in njihovo revidiranje. 

 

Na potezi NPU in Državni zbor

Računsko sodišče je presodilo, da so nepravilnosti tako ogromne, da je »necenzurirano« verzijo takoj odstopilo v preiskavo Nacionalnemu preiskovalnemu uradu (NPU), ki že preiskuje sume o prevelikih odpisih in posledično preveliki dokapitalizaciji NLB in drugih saniranih bank, ter Državnemu zboru RS in njegovi Komisiji za preiskavo bančne luknje. 

 

Društvo MDS bo zahtevalo razkritje celotnega poročila računskega sodišča

Društvo MDS bo v svojem imenu, kot izbrisani delničar NLB ter v imenu izbrisanih obvezničarjev NLB26 zahtevalo, da Računsko sodišče nemudoma objavi celotno necenzurirano verzijo revizijskega poročila. Prav tako bo zanimivo izvedeti, ali je navedeno revizijsko poročilo obravnaval tudi nadzorni svet NLB in kakšno je njegovo stališče. Po objavi celotnega revizijskega poročila bodo odvetniki, ki zastopajo male delničarje in obvezničarje proučili, ali ni v tem  primeru morda prišlo do opustitve dolžne skrbnosti s strani organov vodenja in nadzora v NLB ter nadzornega regulatorja Banke Slovenije. 

Ustavno sodišče RS potrdilo, da je 350.a člen in 265 člen ZBAN-1L v neskladju z Ustavo RS

Za ogled prispevka iz Dnevnika ob 19.00 TV SLO1 z dne 27.10.2016 pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Odločba Ustavnega sodišča RS je za Društvo MDS negativno presenečenje. Žal v Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) ugotavljamo, da se Ustavno sodišče do številnih in ustavno pravno relevantnih pravnih vprašanj sploh ni opredelilo in svoje odločitve tudi ni obrazložilo v luči vse dosedanje ustaljene sodne prakse.

 

Ustavno sodišče je sicer ugotovilo, da bivši imetniki kvalificiranih obveznosti nimajo zagotovljenega učinkovitega odškodninskega varstva, vendar pa v obrazložitvi odločbe ni dalo zakonodajalcu nobenih napotkov o tem, kakšno na bo to učinkovito in ustavno skladno sodno varstvo. Način izvršitve dejansko sploh ni določen. Zakonodajalcu je le naložilo, da mora zaradi odsotnosti posebnih procesnih pravil za odškodninske spore proti Banki Slovenije, zapolniti protiustavno pravno praznino. Kako pa bo ta zapolnjena, pa je v celoti prepustilo presoji zakonodajalca. 

 

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.