Novice

SDH preveril interes manjšinskih delničarjev EDP za prodajo delnic

Ljubljana, 12. 12. 2023 – Zaradi majhnega izkazanega interesa za prodajo delnic s strani manjšinskih delničarjev pod pogoji, ki bi bili za SDH sprejemljivi, SDH sprejel odločitev, da ne izvede nobenih odkupov delnic.

Slovenski državni holding, d. d., (SDH) je v skladu z veljavnim Letnim načrtom upravljanja naložb v letu 2023 izvedel več upravljavskih dejanj v povezavi z elektrodistribucijskimi podjetij (EDP), s ciljem preučitve možnosti lastniške in organizacijske optimizacije modela dejavnosti elektrodistribucije.

Na podlagi javno objavljenih podatkov EDP je pridobil neodvisne ocene vrednosti vseh petih EDP, za namen preučitve možnosti odkupa delnic manjšinskih lastnikov.

Po pridobitvi vrednostnih podlag za odločanje o pogojih odkupa se je SDH sestal s predstavniki večjih manjšinskih delničarjev EDP in dne 21. 11. 2023 na svoji spletni strani objavil vabilo k oddaji nezavezujočih izkazov interesa za prodajo delnic EDP.

Na vabilo se je odzvalo več kot 350 manjšinskih delničarjev vseh petih EDP.

Ker je le majhno število delničarjev izrazilo interes za prodajo svojih delnic pod cenovnimi in drugimi pogoji, ki bi bili sprejemljivi za SDH, je SDH sprejel odločitev, da v tem trenutku ne izvede nobenega odkupa delnic EDP, ker s takšnimi nakupi ne bi mogel doseči načrtovanih upravljavskih ciljev.

SDH bo v okviru upravljavskih aktivnosti v letu 2024 preučil in po presoji izvedel druge morebitne razpoložljive ukrepe za optimizacijo izvajanja dejavnosti gospodarske javne službe distribucijskega operaterja električne energije.

Društvo MDS je zaradi številnih klicev delničarjev Elektro distribucijskih podjetij (v nadaljevanju EDP) pripravilo pregled revidiranih knjigovodskih vrednosti delnic posameznih EDP na dan 31.12.2022 izračunane na 2 decimalki natančno - vir podatkov letna revidirana poročila EDP za leto 2022 in preračunane nerevidirane knjigovodske vrednosti delnic vseh 5 EDP-jev na dan 30. september 2023 - vir podatkov nerevidirani računovodski izkazi od januarja do septembra 2023, zaokroženo na 2 decimalni mesti.

Ljubljana, 23.11.2023

Prav tako smo na željo delničarjev pripravili tabelo vrednosti na posamezno delnico v razponu od 40 % do 75 % preračunane knjigovodske vrednosti na dan 30.09.2023, zaradi lažje podaje eventualne nezavezujoče ponudbe za prodajo delnic vseh 5 EDP, ki jih ima posamezni delničar v lasti.

V kolikor želite poslati ponudbo morate le to skladno z pozivom SDH poslati najkasneje do 5. decembra 2023.

Izkaz interesa je potrebno posredovati v pisni obliki, na e-naslov SDH edp2023@sdh.si, z navedbo zadeve »IZKAZ INTERESA ZA PRODAJO DELNIC EDP«. SDH bo obravnaval izkaze interesa, ki jih bo prejel do vključno 5. 12. 2023.

Celoten poziv SDH si lahko ogledate TUKAJ

JAVNO ZBIRANJE PONUDB 21. 11. 2023

Preveritev interesa za prodajo delnic podjetij za distribucijo električne energije (nezavezujoče zbiranje izkazov interesa)

Slovenski državni holding, d. d. (v nadaljevanju »SDH«), v imenu in za račun Republike Slovenije s tem vabilom preverja interes delničarjev za prodajo delnic podjetij za distribucijo električne energije (v nadaljevanju »EDP«), in sicer:

1. ELEKTRO CELJE, podjetje za distribucijo električne energije, d. d., Vrunčeva ulica 2A, 3000 Celje, m. št. 5223067000;
2. ELEKTRO GORENJSKA, podjetje za distribucijo električne energije, d. d., Ulica Mirka Vadnova 3A, 4000 Kranj, m. št. 5175348000;
3. ELEKTRO LJUBLJANA, podjetje za distribucijo električne energije, d. d., Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana, m. št. 5227992000;
4. ELEKTRO MARIBOR, podjetje za distribucijo električne energije, d. d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor, m. št. 5231698000; in
5. ELEKTRO PRIMORSKA, podjetje za distribucijo električne energije, d. d., Erjavčeva ulica 22, 5000 Nova Gorica, m. št. 5229839000.

V Društvu MDS smo dne 24.10.2023 Ministrstvu za finance odgovorili na njihov dopis številka: IPP 007-283/2023 z dne 09.10.2023 vezano za že 3 poskus predloga Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank in smo zapisali, da ugotavljamo določen napredek, a menimo, da je predviden postopek dolgotrajen in drag, ter ne omogoča učinkovitega pravnega sredstva nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank. Prav tako smo mnenja, da bi moral zakon pisati Ministrstvo za pravosodje, ki v te postopke »izbrisa« ni bilo vključeno. Če se malce pošalimo je to enako kot bi dali obsojenemu za kaznivo dejanje npr. za gospodarski kriminal možnost popravljati kazenski zakonik na osnovi katerega je bil obsojen in bi svoje dejanje s pomočjo pravnikov uspešno v spremembi zakona spremenil v prekršek.«

V vednost smo to poslali tudi Generalnemu sekretariatu Vlade RS, Ministrstvu za pravosodje in Državnemu odvetništvu

Ljubljana, 24.10.2023

Zakonski predlog rešitve Društva MDS

V Društvu MDS smo poslali izdelan predlog zakona, ki bi omogočal izvensodno poravnavo na način, da vsi izbrisani delničarji in obvezničarji dobijo poplačilo, in sicer delničarji po zadnji revidirani knjigovodski vrednosti delnice skladno s standardi MSRP na dan 31. 12. 2012 za vse banke razen za Banko Celje, kjer je ta datum 31. 12. 2013, torej leto pred izbrisom. To npr. pomeni v primeru NKBM za 1 delnico 4 EUR in 92 centov, NLB za 1 delnico 58 EUR in 40 centov, za 1 delnico ABANKO VIPA d.d. 23 EUR in 44 centov, v Banki Celje na dan 31.12.2013 pa 80,00 EUR za 1 delnico. Obveznice, torej kredit fizičnih in pravnih oseb poslovnim bankam, pa v višini 100 %. Predmet pogajanj so zamudne obresti,

Izvedba po predlogu MDS

Predlagamo tudi zelo enostaven način sklenitve poravnave, da bi izbrisani delničar ali obvezničar prišel na svojo poslovno banko, kjer prejema plačo, pokojnino ali drug dohodek, in povedal, da je bil delničar ali obvezničar, poslovna banka bi imela arhivske delniške knjige in bi natisnila predlog poravnave, predhodno identificirala osebo, ki to sklepa, saj je njena stranka, in po podpisu poravnave, katere del bi bila odpoved nadaljnjim pravnim postopkom, v sedmih delovnih dneh izvršila plačilo na TRR sklenitelja poravnave. S tem bi bila z minimalnimi stroški poravnava dokončno sklenjena.

Predlagamo tudi, da do skupne vrednosti 100.000 EUR izplačajo vsem delničarjem in obvezničarjem v denarju (ocena, da za to rabijo maksimalno do 80 mio EUR), za razliko pa Republika Slovenija izda 10-letno ali 20-letno obveznico, ki jo kotirajo na ljubljanski borzi.

Na današnji 28. seji skupščine Elektra Celje, d. d. so se delničarji seznanili z revidiranim letnim poročilom družbe za poslovno leto 2022 z mnenjem revizorja; pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi revidiranega letnega poročila družbe Elektro Celje, d.d., za poslovno leto 2022 ter s poročilom o prejemkih članov organov vodenja in nadzora. Na skupščini delničarjev Elektra Celje je bilo prisotnega 89,3 odstotkov zastopanega kapitala družbe, predsednik Društva MDS Rajko Stanković je zastopal 699.782 delnic oz. 3,31 % zastopanega kapitala na skupščini.

Celje, 31.08.2023

Delničarji so se seznanili z bilančno izgubo v višini 2.023.698,00 ER v poslovnem letu 2022 in podelili razrešnico upravi in nadzornemu svetu družbe za opravljeno delo v poslovnem letu 2022.

Skupščina se je seznanila s potekom štiri letnega mandata članov nadzornega sveta, predstavnikov zaposlenih in seznanila z izvolitvijo novih članov nadzornega sveta predstavnikov zaposlenih. Skupščina je imenovala tudi nove člane nadzornega sveta, predstavnike delničarjev.

Poslovanje družbe v letu 2022 je bilo močno zaznamovano s sprejetim Zakonom o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE). Kljub izvedenim ukrepom za obvladovanje posledic interventnega zakona je družba poslovno leto zaključila z negativnim poslovnim izidom v višini 4.226.339 EUR. Bilančna izguba za poslovno leto znaša 2.023.698 EUR in ostane nepokrita.

Knjigovodske vrednost delnice ECEG je na dan 31.12.2022 znašala 9,45 EUR.

Delničarji so odločali tudi o razrešnici upravi in nadzornemu svetu in s tem potrdili in odobrili delo uprave in nadzornega sveta v poslovnem letu 2022.

Skupščina se je seznanila, da je dne 17. 9. 2022 potekel štiri letni mandat članoma nadzornega sveta,  predstavnikoma delavcev g. Miranu Ajdniku in g. Janku Času. Svet delavcev je za štiri letno mandatno obdobje izvolil v nadzorni svet predstavnika zaposlenih g. Andreasa Repšeta z dne 18. 9. 2022, ki mu je z dne 23. 11. 2022 mandat na osnovi odstopne izjave prenehal. Svet delavcev je za štiri letno mandatno obdobje izvolil v nadzorni svet predstavnika zaposlenih g. Jožeta Mravlaka z dne 18. 9. 2022 in g. Mateja Coklina z dne 5. 12. 2022.

Na današnji skupščini so delničarji na predlog Slovenskega državnega holdinga, d. d. izglasovali predčasni odpoklic članov nadzornega sveta g. Boštjana Leskovarja, g. Dejana Žoharja in g. Marijana Papeža in za mandatno obdobje 4 let, s pričetkom mandata 1. 9. 2023, za člane nadzornega sveta izvolili g. Marjana Strnada, g. Klemna Srno in go. Simono Felser.

Delničarji družbe Elektro Maribor so se danes sestali na 30. redni seji skupščine družbe, udeležba je bila nekaj več kot 86 %. Skupščina se je seznanili z revidiranim letnim poročilom in konsolidiranim letnim poročilom družbe in skupine za leto 2022. Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je zastopal 1,63 % na skupščini prisotnega kapitala oz. 469.916 delnic.

Maribor, 25.08.2023

Seznanitev z rezultati leta 2022, nadzorni svet z razrešnico za poslovno leto 2022

Skupščina se je seznanila z revidiranim letnim poročilom in konsolidiranim letnim poročilom družbe in skupine za leto 2022 z mnenjem revizorja in s pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi revidiranega letnega poročila družbe Elektro Maribor d.d. in skupine Elektro Maribor za poslovno leto 2022 ter s prejemki članov vodenja in nadzora, ki so jih za opravljanje nalog v družbi prejeli v letu 2022.

Kljub dobičku delničarji brez dividende, najavljena izpodbojna tožba

Družba Elektro Maribor, ki je imela 765 zaposlenih konec leta 2022 in je poslovno leto 2022 zaključila uspešno, s čistim poslovnim izidom v višini 4,1 milijonov evrov. Čisti poslovni izid skupine Elektro Maribor je znašal 5,9 milijonov evrov. Vrednost investicijskih vlaganj je znašala 28,8 milijonov evra. Na skupščini ni bil izglasovan predlog, da se bilančni dobiček v višini 3.001.077,18 evrov deli za izplačilo dividend, tako da dobiček ostaja v družb, ker je proti temu predlogu glasoval večinski delničar SDH v imenu Republike Slovenije in KAD-a in s tem zavrnil predlagani sklep z 93,87 % večino. Ker delitev dobička v obliki dividend ni bila izglasovana, je bila najavljena izpodbojna tožba s strani manjšinskega delničarja Elektro Maribor d.d.

ZUOPVCE družbi Elektro Maribor odnesel 16 milijonov prihodkov

Na poslovni izid je negativno vplival trimesečni izpad prihodkov družbe v višini 16 mio EUR, ki je bil posledica Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE). Zakon o nujnih ukrepih je zelo omejil finančna sredstva, ki so jih načrtovali za vlaganja v krepitev omrežja. V predstavitvi so na skupščini tudi povedali, da je družba Elektro Maribor d.d. skupaj z drugimi 4 EDP vložila zahtevo za presojo ustavnosti ZUOPVEC že lani, ki pa je bila 20. septembra 2022 s strani US RS zavržena. Sedaj pa so v Elektro Maribor d.d. skupaj z ostalimi 4 EDP vložili predlog za mirno rešitev spora pred Državno odvetništvo (podobno ko je to storil Petrol). V kolikor ne bodo uspešni, pa so izpostavili, da bo EDP-ji uporabili vsa razpoložljiva pravna sredstva za zaščito interesov družbe in njenih delničarjev za povračilo izpadlih prihodkov iz naslova ZUOPVCE. Pozitivno je na poslovni izid vplival zaključen postopek prodaje poslovnih deležev v višini 51 odstotkov v hčerinski družbi Energija plus d.o.o.

Priključna moč odjemalcev največja doslej

Konec leta 2022 je imela družba 17.124 kilometrov elektrodistribucijskega omrežja, od tega več kot 55 odstotkov podzemnih vodov in 74 odstotkov izoliranih vodov. Število uporabnikov priključenih na distribucijsko omrežje je konec leta 2022 znašalo 224.450. Priključna moč odjemalcev je bila največja doslej in je znašala 3.315 MW, kar je za 44 MW več kot v preteklem letu. Distribuirali so 2.282 GWh električne energije, kar je za 1,4 odstotka manj kot leto prej. Konec leta 2022 je bilo na distribucijsko omrežje družbe priključenih že 8.667 proizvodnih virov, kar je 59 odstotkov več kot leto pred tem. V letu 2022 se je nadaljeval izrazit trend povečevanja števila vlog za izdajo soglasja za priključitev za proizvodne naprave, predvsem naprav za samooskrbo. V letu 2022 so izdali 5.800 soglasij za priključitev samooskrbnih elektrarn, kar je za 101 odstotkov več kot leto prej.

Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi visokih cen energentov (interventni zakon) je v letu 2022 Skupini Elektro Gorenjska onemogočil nadaljevanje pozitivnega trenda rasti in omejil izvajanje prepotrebnih naložbenih načrtov. Družba Elektro Gorenjska, d. d., je poslovno leto 2022 tako zaključila z negativnim rezultatom, hčerinska družba Gorenjske elektrarne je izkazala pozitivno poslovanje. 

Na današnji, 30. redni seji skupščine delničarjev Elektra Gorenjska, ki je potekala na sedežu družbe, je bilo prisotno 85,75 odstotkov zastopanega kapitala družbe.

Na današnji 30. skupščini delničarjev so se delničarji seznanili z letnim poročilom in dejstvom, da je čista izguba poslovnega leta 2022 1.899.658,66 EUR, bilančna izguba pa 510.732,37 EUR, seznanili so se s prejemki organov vodenja in nadzora, podelili so razrešnice Upravi in Nadzornemu svetu (NS), in izbirali revizorja za obdobje 3 let, Prav tako so se seznanitev z dvema novima članoma predstavnikoma delavcev v nadzornem svetu in odpoklicu dveh članov NS predstavnikov kapitala in imenovanje dveh novih članov NS predstavnikov kapitala za naslednja 4 leta.

Kranj, 24.08.2023

Ključni poudarki delovanja v letu 2022 – povzeto iz letnega poročila Elektro Gorenjska za 2022

Poslovanje v letu 2022 Poslovanje družb v Skupini Elektro Gorenjska v letu 2022 lahko ocenimo kot pričakovano, a ne v skladu z načrti. Zaradi zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic, ki je bil sprejet kot odgovor na vpliv visokih cen energentov, so se naši prihodki družbe Elektro Gorenjska znižali za 9,9 mio €, kar je približno četrtina naših celoletnih prihodkov. Nenačrtovan ukrep je korenito spremenil naše finančne in naložbene načrte ter pomembno posegel v naše zmožnosti priključevanja novih uporabnikov v distribucijsko omrežje. Skupaj z ostalimi elektrodistribucijskimi družbami si že od sprejetja zakona zelo prizadevamo za povračilo izpada prihodkov. Preučili in izvedli bomo vse možne aktivnosti za povračilo nastale škode. Prvotni investicijski načrt družbe Elektro Gorenjska, ki je znašal 21 mio €, smo bili primorani znižati za 9 mio €. Zmanjšanje razpoložljivih investicijskih sredstev smo uspeli delno nadomestiti s sredstvi od prodaje preostanka naložbe v družbi ECE. Končna vrednost investicij v družbi Elektro Gorenjska je tako v letu 2022 znašala 14,8 mio €, kar je vsekakor premalo, da bi lahko zagotavljali nemoteno priključevanje MFE v potrebnem obsegu. Investicije v celotni Skupini Elektro Gorenjska so znašale 18, 5 mio €. Družba Elektro Gorenjska je leto 2022 zaključila z 1,9 mio € čiste izgube, Skupina Elektro Gorenjska pa z 248 tisoč € čistega dobička.

Knjigovodska vrednost delnice na dan 21.12.2023 je 9,64 €.

Naložbe za zanesljivo in kakovostno oskrbo

Družba Elektro Gorenjska je zadnjih pet let v omrežje investirala povprečno 16 mio € na leto. Glede na strateške dokumente in glede na dejanske potrebe uporabnikov bo treba v prihodnjih petih letih investicije v omrežje najmanj potrojiti. Ocenjujemo, da bomo morali v letu 2027 v omrežje vložiti že kar 55 mio €, če želi omogočiti in spodbuditi trajnostni prehod. Kako zagotoviti takšen obseg sredstev, bo v prihodnjih letih ne samo izziv Elektra Gorenjska, temveč izziv vseh deležnikov, od države kot zakonodajalca in lastnika, pa do regulatorja, ki regulira našo dejavnost. Nenazadnje bo trajnostni prehod izziv tudi za nas uporabnike, ki bomo morali plačati politiko brezogljične družbe.

Imenovanje pooblaščenega revizorja za poslovna leta 2023 - 2025

Skupščina je sprejela sklep, da se za revidiranje računovodskih izkazov in letnega poročila Elektro Gorenjska, d.d. in konsolidiranih računovodskih izkazov in letnega poročila Skupine Elektro Gorenjska za poslovna leta 2023 - 2025 se imenuje BDO Revizija d.o.o., Družba za revidiranje, Cesta v Mestni log 1, 1000 Ljubljana.

Novi člani nadzornega sveta – predstavniki delavcev

Novi člani nadzornega sveta Svet delavcev je dne 29. 6. 2023 sprejel sklep, da se za predstavnika delavcev v nadzorni svet družbe za čas od 9. 8. 2023 do 9. 8. 2027 izvolita: - g. Borut Jereb in - g. David Gogala.

Skupščina je odpoklicala dva člana nadzornega sveta - predstavnika kapitala

Skupščina je soglasno potrdila odpoklic z dnem 24. 08. 2023 za sledeče člane nadzornega sveta družbe, predstavnike delničarjev in sicer: g. Rudolfa Ogrinca in g. Gregorja Tomšeta. Zahtevo za njun odpoklic je kot razširitev podal SDH.

Skupščina je izvolila dva nova člana nadzornega sveta - predstavnika kapitala

Skupščina je za nova člane nadzornega sveta družbe, predstavnike delničarjev za mandatno obdobje 4 let s pričetkom mandata 25. 08. 2023 izvolila g. Franjo Curanović in g. Rajko Stanković.

V Ptuju v Grand hotelu Primus je potekala skupščina delničarjev Save Turizem, d.d., na kateri je bilo prisotnih 53.904.978 delnic oz. 95,55 % osnovnega kapitala. Skupščine se je poleg večinskega lastnika Save d.d. udeležil se predsednik Društva MDS Rajko Stanković.

Ptuj, 24.07.2023

Skupščina se je seznanila z lanskoletnim poslovanjem

Skupščina se je seznanila z revidiranim letnim poročilom družbe Sava Turizem d.d. za leto 2022, s Poročilom nadzornega sveta družbe Sava Turizem d.d. o delu nadzornega sveta za leto 2022, o preveritvi poročila družbe Sava Turizem d.d.. z mnenjem nadzornega sveta o revidiranem poročilu družbe Sava Turizem d.d. za leto 2022 ter o preveritvi poročila uprave o razmerjih s povezanimi družbami za leto 2022, z mnenjem nadzornega sveta o revidiranem poročilu uprave o razmerjih s povezanimi družbami za leto 2022.

Uprava in nadzorni svet z razrešnico, delničarji za enkrat brez dividend

Kljub številnim izzivom je leto 2022 bilo za družbo najuspešnejše do sedaj. On realizirani prodaji 106,7 mio EUR, je družba dosegla 12,7 mio  čistega dobička. Prav tako pa je investirala 8 mio za posodobitve svojih kapacitet. Bilančnega dobička zaradi prejete pomoči za energente skupščina ni delila in bo predvidoma sklicana nova skupščina v začetku januarja 2024, ki bo o tem odločala. Prav tako je skupščina podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu družbe.

Skupščina se je seznanila z odstopom člana nadzornega sveta in izvolitvijo novega člana predstavnika kapitala.

Skupščina se je seznanila z odstopom Aleša Škobrneta  in za novega člana nadzornega sveta Save Turizem d.d. izvolila Klemna Babnika, ki je trenutno zaposlen kot vodja kabineta Ministra za finance. Trenutno je že član Nadzornega sveta Save, d.d., (krovne družbe) in nadzornega sveta Pozavarovalnice Save (Save Re) d.d.

Seznanitev z izvolitvijo članov nadzornega sveta predstavnikov delavcev.

Skupščina se je seznanila z izvolitvijo Tomislava Sabe in Andreja Regorška kot predstavnika delavcev v nadzornem svetu družbe.

Današnja skupščina družbe Frizarti je zopet minila brez vsebisnkih pojasnil direktorice Stanke Božnar glede odprodaj dela nepremičnin in reševanja domneve insolventnosti družbe Česalnice Ljubljana ,d.d., katere 98,58% lastnik je družba Frizarti d.d. ter neupravičenega odvzema glasovalnih pravic 20,26 % lastniku družbe Frizarti d.d., ki ga je na skupščini zastopala Odvetniška pisarna Matjaža Titana in brez vsakršnega odgovora o porabi sredstev od prejete kupnine za odprodane dele salonov v Ljubljani. Zato so bile napovedane številne izpodbojne tožbe.

Ljubljana, 14.07.2023

Skupščina se seznanila z letnim poročilom in pokrivanju bilančne izgube za leto 2022 in podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu. Prav tako je skupščina izvolila tri nove člane nadzornega sveta, ki so po meri večinske lastnice in direktorice družbe Frizarti d.d. in direktorice družbe Česalnice d.d. ga Stanke Božnar.

Na skupščini Frizarti d.d. na predlog delničarke in predsednice NS Frizarti, d.d., ni bil izglasovan sklep o dokapitalizaciji, ki je potrebna za takojšnje pokrivanje izgube in preprečitev insolvenčnih postopkov in obnovo in revitalizacijo salonov ter opreme.

Delničarka in predsednica NS Frizarti, d.d., Stanka Kamin, ki se zaveda zakonskih obveznosti skladno z določili 14. člena ZFPPIPP je na to dejstvo (domnevo insolventnosti) in razkrito odprodajo premoženja (1/3 salona Trubarjeva 4 in ½ salona na Dunajska 15) ter neurejeno ZK stanje sedeža družba (Dunajska 129) je preko pravnega pooblaščenca opozorila Stanko Božnar na domnevo insolventnosti, kakor tudi ostali dve članici nadzornega sveta Frizarti, d.d., ki pa vsa ta opozorila namerno preslišita, saj očitno brezpogojno podpirata delovanje Stanke Božnar, ki pa ni v interesu delnilčarjev Frizartija d.d., saj je naložba v Česalnice Ljubljana, d.d., edino premoženje vseh delničarjev Frizartija d.d.

Stanka Kamin kot odgovorna lastnica in predsednica NS Frizarti d.d. je predlagala, da se opravi odprta dokapitalizacija (lahko sodelujejo vsi obstoječi delničarji) Frizartija d.d., ki nato s tem zbranim kapitalom nemudoma dokapitalizirajo Česalnice Ljubljana ,d.d., in s tem preprečijo morebitne insolventne postopke (stečaj) in ohranitev delovnih mest zaposlenih ter tudi sredstva za prepotrebno obnovo vseh salonov, ki so v primerjavi s konkurenco obstali v nekem drugem stoletju.

Predlagani sklep za skupščino Frizartija, d.d., povzemamo v pomembnem vsebinskem delu:

“Osnovni kapital družbe, ki ob sprejetju tega sklepa znaša 117.193,68 EUR in je razdeljen na 28.104 navadnih delnic, se poveča za največ 117.193,68 EUR na največ 234.387,36 EUR z izdajo novih delnic, ki tvorijo isti razred z že izdanimi delnicami.

Povečanje osnovnega kapitala v znesku največ 117.193,68 EUR se izvede z izdajo največ 28.104 novih navadnih, prosto prenosljivih imenskih kosovnih delnic za denarne vložke, pri čemer znaša prodajna cena (emisijski znesek) ene delnice 8,34 EUR (kar je dvakratnik pripadajočega zneska delnice v osnovnem kapitalu – 4,17 EUR).”

Objavljene bilance družbe Česalnice Ljubljana, d.d. za leto 2022 izkazujejo izgubo v višini 152.604,43 EUR,

Pregled poslovanja Česalnic Ljubljana, d.d., od leta 2016 do 2022

Glede poslovanja družbe Česalnice Ljubljana, d.d.: Iz javno objavljenega letnega poročila družbe za leto 2022  izhaja, da za družbo Česalnice Ljubljana d.d. že lahko velja domneva insolventnosti iz 14. člena ZFPPIPP, saj je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami (ki na dan 31.12.2022 skupaj znašajo 152.601,43 EUR) dosegla polovico osnovnega kapitala (osnovni kapital znaša 142.545,00 EUR) in te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv.

Sklep o posebni reviziji odprodaje dela nepremičnine na naslovu Trubarjeva ulica 4, 1000 Ljubljana in Dunajska cesta 15, 1000 Ljubljana ter preveritev zemljiško knjižne urejenosti poslovnega prostora na Dunajski cesti 129 v Ljubljani – imenovanje posebnega revizorja in pooblaščenca delničarjev družbe Frizarti, d.d. ni bil izglasovan.

Delničarka družbe Stanka Kamin je predlagala, da skupščina družbe imenuje posebnega revizorja Constantia Primia d.o.o., Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana za izvedbo posebne revizije v skladu z določili 318. člena ZGD-1 in Stališčem 20 – Posebne revizije, sprejetim s strani Agencije za javni nadzor nad revidiranjem (ANR). V okviru posebne revizije se izvede celoviti pregled vseh dejanj in postopkov organov vodenja ga. Stanke Božnar  kot predsednice uprave oz. direktorice Frizarti d.d. in kot predsednice uprave oz. direktorice Česalnice Ljubljana d.d. in 5 oseb, ki so v organih nadzora obeh družb zaradi suma opustitve dolžnosti nadzora in opustitev dolžnosti skrbnega gospodarstvenika.

Predlagala je tudi, da skupščina družbe Frizarti, družba za upravljanje, d.d., kot delničar družbe Česalnica d.d., zahteva, da družba Česalnica Ljubljana, d.d., katere 98, 58 % lastnik je družba Frizarti, d. d., zagotovi posebnemu revizorju, družbi CONSTANTIA PRIMIA d.o.o., zaradi preveritve poslov prodaje, vključno z uporabo prejete kupnine za odprodani del nepremičnine na lokaciji Dunajska cesta 15, 1000 Ljubljana ter prodaje dela nepremičnine na lokaciji Trubarjeva ulica 4, 1000 Ljubljana in vso dokumentacijo zaradi preveritve neurejenega zemljiško knjižnega stanja na Dunajski cesti 129, 1000 Ljubljana takoj po sprejetju tega sklepa.

Posebna revizija bi se izvedla v skladu z določili 318. člena ZGD-1 in Stališčem 20 – Posebne revizije, sprejetim s strani Agencije za javni nadzor nad revidiranjem (ANR). V okviru posebne revizije se izvede celoviti pregled vseh dejanj poslovodstva povezanih s prodajo omenjenih nepremičnin, skupaj s pregledom porabe, v okviru prodajnih poslov, pridobljene kupnine

Posebni revizor postopke prične najkasneje v prvi polovici septembra 2023 in poroča o Posebnem revizorjevem poročilu najkasneje na prvi redni skupščini leta 2024.

Skupščina tudi ni imenovala odvetniško pisarno Zidar Klemenčič, Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana, za posebnega pooblaščenca (zastopnika), ki bi osnovi ugotovitev posebne revizije v skladu z določili 327. člena ZGD-1 v šestih mesecih od seznanitve z ugotovitvami vloži tožbo za povrnitev škode, ki je družbi nastala kot posledica kršitve dolžnosti članov organov vodenja in nadzora.

Družba Frizarti d.d. je 98,52 % lastnica Česalnic Ljubljana, d.d., in edino premoženje družbe je naložba v Česalnice Ljubljana d.d., ki je v bilancah ovrednotena v višini nekaj več kot 277.000,00 EUR.

Naložba v družbo Česalnice Ljubljana, d.d. predstavlja edino premoženje družbe FRIZARTI družba za upravljanje d.d., Dunajska cesta 129, Ljubljana. Iz javno objavljene bilance družbe Česalnice Ljubljana d.d. za leto 2022 izhaja, da je le-ta insolventna, saj skupni dolgovi presegajo polovico osnovnega kapitala 142.545,00 EUR in družba ima 54.040,65 EUR kapitalskih rezerv, ki bi zadoščale za pokrivanje tekoče bilančne izgube v višini 16.206,79 EUR, prenesene bilančne izgube iz preteklih let pa znašajo 136.394,64 EUR, torej skupaj na dan 31.12.2022 bilančna izguba znaša 152.601,43 EUR. Kapital družbe Česalnice Ljubljana d.d. na dan 31.12.2022 znaša samo še 43.984,22 EUR, knjigovodska vrednost delnice na dan 31.12.2022 pa znaša le še 1,54 EUR.

Pri tem delničarjem ne donedavni predsednici NS Frizartija, d.d., ga, Stanki Kamin, ne ostalim delničarjem, ni znano kam je bila porabljena prejeta kupnina v skupni višini 338.000,00 EUR od prodaje malo manj kot polovica lokala na Dunajski cesti 15 za ceno 113.000,00 EUR konec leta 2022 in konec januarja 2023 še odprodaja 1/3 lokala na Trubarjevi ulici 4 za ceno 225.000,00 EUR. Prav tako je predsednica NS Frizarti, d.d., ob pravni pomoči odvetnika in Društva MDS ugotovila na osnovi izjave upravnika AKTIVA, da sedež družbe Frizarti, d.d. nikoli ni bil zemljiško knjižno v lasti Česalnic Ljubljana d.d., zadnji vpogled v ZK listine je bil opravljen dne 11.05.2023, še več namembnost poslovnega prostora v izmeri 45 m² ni storitvena dejavnost ampak za gostilne in restavracije. Pri tem je pomanjkljivo, da se v Salone ne vlaga, čeprav je tako vlaganje lani vsaj dvakrat predlagala donedavna predsednica NS Frizarti, d.d.

Prav tako je skupščina zavrnila zahtevo delničarke, za predstavitve postopka prodaje in porabe kupnine od odprodaje dela nepremičnine na naslovu Trubarjeva ulica 4, 1000 Ljubljana in Dunajska cesta 15, 1000 Ljubljana ter pojasnitev neurejenosti zemljiško knjižne stanja in namembnosti poslovnega prostora (salona) na Dunajski cesti 129 v Ljubljani.

Kljub pozivu pooblaščenca delničarjev Rajka Stankovića direktorica Stanka Božnar skupščini Frizartija, d.d., ni želela skupščini pokazati oz. pojasni:

• kopijo javne objave prodajnega poziva zainteresiranim kupcem za dele nepremičnin na naslovu Trubarjeva ulica 4, 1000 Ljubljana in Dunajska cesta 15, 1000 Ljubljana,
• cenitve vrednosti za dele nepremičnine na naslovu Trubarjeva ulica 4, 1000 Ljubljana in Dunajska cesta 15, 1000 Ljubljana,
• poročilo o postopku izbora kupca za odprodajo dela nepremičnine na naslovu Trubarjeva ulica 4, 1000 Ljubljana in dela nepremičnine na naslovu Dunajska cesta 15, 1000 Ljubljana,
• dokumente o pridobitvi lastništvu in zemljiško knjižni urejenosti ter potrdilo namembnosti poslovnega prostora (salona) na Dunajski cesti 129 v Ljubljani.
• Poročilo o prejemu in porabi prejete kupnine ter stanje finančnih sredstev na TRR Česalnic Ljubljana, d.d., do vključno 09.06.2023 – to je do dneva sklica 25. skupščine Frizarti d.d.

Danes je v Hotelu Šport na Otočcu potekala 29. redna skupščina delničarjev Krke, d. d., Novo mesto.

Delničarji so se seznanili z letnim poročilom uprave za poslovno leto 2022, revizorjevim poročilom ter poročilom nadzornega sveta (NS) o rezultatih preveritve letnega poročila za leto 2022 in njegovi potrditvi, poročilom o prejemkih članov uprave in NS družbe za leto 2022, sprejeli sklep o uporabi bilančnega dobička za leto 2022 ter podelili razrešnice upravi in NS za leto 2022. Prav tako so delničarji potrdili Politiko prejemkov organov vodenja in nadzora Krke, d. d., Novo mesto. Delničarji so tudi odobrili nova višja plačila članom nadzornega sveta ter podelili pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic.  Skupščina se je tudi seznanila z odstopom Boruta Jamnika s funkcije člana NS. Za člana nadzornega sveta, predstavnika delničarjev, so za petletno mandatno obdobje izvolili mag. Luka Cerarja

Otočec, 06.07.2023

Delničarjem dividenda v višini 6,60 EUR, upravi in nadzornemu svetu pa razrešnica

Delničarji so na skupščini sprejeli sklep, da se bilančni dobiček za leto 2022 v višini 408.163.130,14 EUR uporabi za naslednje namene:

• za dividende (6,60 EUR bruto na delnico) 204.377.712,00 EUR,
• za druge rezerve iz dobička 101.892.709,07 EUR,
• za prenos v naslednje leto 101.892.709,07 EUR.

Potrjena dividenda v višini 6,60 EUR bruto na delnico je 17,2 % višja kot lani. Dividende se delničarjem začnejo izplačevati 20. 7. 2023, in sicer po stanju vpisov v delniško knjigo, vodeno pri KDD – Centralni klirinško depotni družbi, d. o. o., Ljubljana, na dan 19. 7. 2023.

Delničarji so potrdili in odobrili delo uprave in nadzornega sveta v poslovnem letu 2022 in jima podelili razrešnico.