Novice

Delničarji Telekoma Slovenije zaenkrat brez dividend za leto 2022, obeta se nova skupščina januarja 2024, ki bo o tem odločala

Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je na 36 skupščini Telekoma Slovenije ,d.d., zastopal 4,21 % prisotnega kapitala oz. 221.005 delnic. Skupščina je izglasovala vse predlagane sklepe, razen sklepa o razporeditvi bilančnega dobička.

 

Ljubljana, 16.06.2023

 

Skupščina se je seznanila z poslovanje leta 2022

 

V letu 2022 je Skupina Telekom Slovenije ustvarila 659 milijona poslovnih prihodkov. EBITDA je na ravni Skupine Telekom Slovenije dosegel 216,5 milijona evrov. Investicije so bile 167,8 mio EUR.

Skupina Telekom Slovenije (v nadaljevanju tudi: STS) je v letu 2022 ustvarila 659,0 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je na ravni načrtovanega. Na mobilnem segmentu končni trg sta višje prihodke ustvarila tako Telekom Slovenije kot IPKO. Prihodki na veleprodajnem trgu so na ravni skupine višji od načrtovanih tako iz naslova domače veleprodaje kot zaradi višjih prihodkov na področju mednarodnega govornega prometa. EBITDA je višji od načrtovanega za 5,3 milijona evrov oz. za 2 % ,tudi zaradi sprejetih ukrepov stroškovne optimizacije na strani direktnih in indirektnih stroškov Po obračunu davka iz dobička z odloženimi terjatvami za davek je STS leto 2022 zaključila s čistim dobičkom v višini 37,5 milijona evrov, kar je za 9,6 milijona evrov več kot je bilo načrtovano. Investicije STS so v letu 2022 skupno znašale 167,8 milijona evrov, kar je za 17 % manj od načrtovanih. Investicije so bile nižje zaradi opravljene pomembne optimizacije na tem področju, ki pa je bila izvedena brez negativnih učinkov na poslovanje STS.

Knjigovodska vrednost delnice (KV) je na dan 31.12.2022 bila 93,59 EUR, na ljubljanski borzi pa je bila 47,20 EUR. Dne 24.05.2023 pa bila 49,00 EUR na borzi.

Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je postavil Karli Pinter namestnici predsednika NS sledeče vprašanja:

  • zakaj so nadzorniki izvedli 42 sej NS in komisij od tega kar 17 sej NS in pri tem opozoril, da če odštejemo dopuste in praznike so bilo praktično vsak teden na seji, to obremenjuje ljudi, ki pripravljajo strokovne materiale za seje;
  • zakaj so člani revizijske komisije Telekoma postali tudi revizijska komisija dveh odvisnih družb Avtente in Soline in kako lahko zagotavljajo nepristranskost članov, pri tem se ni obregnil ob sejnine, čeprav v enem dnevu tako opravijo tri seje revizijskih komisij in imajo plačano tri sejnine.

Namestnica predsednika nadzornega sveta Telekom Slovenije ga. Karla Pinter je odgovorila, da Zakon to dopušča, vsak nadzornik pa mora biti neodvisen. Glede množice sej pa je dejala, da Telekom Slovenije kompleksen subjekt in, da je na vsaki seji je veliko tem.

Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je postavil vprašanja še upravi:

  • zakaj 5G še ne deluje v celoti?
  • ali je družba res ustavila razpise za opremo 5G (po treh letih) in koliko je bilo do sedaj porabljenega, pri tem pa se je izrazil s prispodobo »kupili smo gramofon, zdaj pa ne bomo gramofonskih plošč?

Predsednik uprave Telekom Slovenije g. Boštjan Košak je odgovoril, da ne drži, da 5G ne deluje v celoti, saj ga družba Telekom Slovenije zagotavljamo že na 40 odstotkih ozemlja. Frekvence je Telekom Slovenije nabavili za dolgoročno obdobje, razvoj teče optimalno in kontinuirano. Telekom Slovenije pa da ne bom odstopil od razvoja mreže 5G in da so na stroške smo zelo pazljivi.

 

Uprava in NS dobila razrešnico, trije sklepi o razporeditvi bilančnega dobička brez potrebne večine

Uprava je skupaj z nadzornim svetom družbe pripravila predlog uporabe bilančnega dobička za leto 2022. Skupščini delničarjev družbe, predlagata, da bilančni dobiček, ki za leto 2022 znaša 40.292.646,55 evrov, ostane nerazporejen, kar odstopa od uveljavljene dividendne politike v preteklosti. Razlog za takšen predlog je koriščenje pomoči za blažitev visokih cen električne energije skladno z Zakonom o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK). Zakon določa, da družbe niso upravičene do pomoči, če v letu 2023 ali za leto 2023 izplačujejo dobiček. Takšno izplačilo bi torej družbi Telekom Slovenije, d.d., povzročilo obvezo vračila pomoči v trenutno ocenjeni višini 3,8 milijona evrov.

 

Predlog Društvo MDS za 6,00 EUR bruto dividende in drugi nasprotni predlog za 4,50 EUR dividende brez podpore, a te ni dobili niti osnovni predlog Uprave, da ostane bilančni dobiček nerazporejen

Društvo MDS je predlagalo, da se bilančni dobiček, ki za leto 2022 znaša 40.292.646,55, se uporabi za izplačilo dividend v višini 39.212.868,00 EUR oz. 6,00 EUR bruto na posamezno delnico, preostali del v višini 1.079,778,55 EUR ostane nerazporejen. Dividende se izplačajo imetnikom delnic oziroma drugim upravičencem, ki so na presečni dan 03. 01. 2024 vpisani v delniško knjigo kot imetniki delnic, oziroma drugim upravičencem s pravico do dividend. Dividende bi se po predlogu izplačale 04. 01. 2024. Žal tudi NP Društva MDS ni dobil zadostne podpore.

VZMD pa je predlagal vrnitev državne pomoči in izplačilo 4,50 EUR dividende še v mesecu juniju 2023, a tudi ta nasprotni predlog ni dobil zadostne podpore.

 

Skupščina izbrala novega revizorja

Skupščina družbe je imenovala revizijsko družbo DELOITTE REVIZIJA d.o.o. za revidiranje računovodskih izkazov Telekoma Slovenije, d.d., za poslovna leta 2023, 2024 in 2025. Pri tem ga. Irma Gubanec točnega stroška ni želela razkriti a je povedela, da bo nekaj večji kot letošnji, ki je znašal 140.000,00 EUR na leto.

 

Skupščina je potrdila politiko prejemkov

Skupščina se je seznanila in potrdila Politiko prejemkov organa vodenja v družbi Telekom Slovenije, d.d., in organov vodenja v odvisnih družbah v Skupini Telekom Slovenije.

 

Delničarji Cinkarne Celje brez dividend, uprava in nadzorni svet z razrešnico, Društvo MDS pa napovedalo izpodbojne tožbe

Rajko Stanković – predsednik Društva MDS je na skupščini zastopal 6,60 % na skupščini zastopanega kapitala oz. 326.275 delnic. Skupščina je zavrnila sklepe o razporeditvi oz. delitvi bilančnega dobička, ni podala soglasja k Politiki prejemkov in zavrnila sklep o pooblastilu za nakup v sklad lastnih delnic. Društvo MDS je napovedalo izpodbojne tožbe.  

 

Celje, 13.06.2023

 

Delničarjem Zavarovalnice Triglav 2,50 EUR dividende, izvoljena dva nova člana NS

Delničarji Zavarovalnice Triglav so na današnji skupščini podprli predlog vodstva, da zavarovalnica za izplačilo dividend nameni 56,8 milijona evrov oz. 2,50 evra bruto na delnico. Za nova člana nadzornega sveta, predstavnika delničarjev, so imenovali Tima Umbergerja in Monico Cramer Manhem. Rajko Stanković - predsednik Društva MDS je zastopal 1,84 % zastopanega kapitala oz. 320.460 delnic. 

Ljubljana, 06. junij 2023

Delničarjem dividenda 2,50 EUR, upravi in nadzornemu svetu pa razrešnico  

Delničarji so se seznanili s poslovanje Zavarovalnice Triglav in njene celotne skupine v letu 2022 ter upravi in nadzornikom podelili razrešnico. Skupina Triglav je v primerjavi z letom 2021 lani povečala obseg obračunanih bruto premij za devet odstotkov na 1,5 milijarde evrov, čisti dobiček pa znižala za dva odstotka na 110,2 milijona evrov. Skupščina je potrdila tudi poročilo o prejemkih Zavarovalnice Triglav za leto 2022,.

Znesek, ki ga je skupščina izglasovala za izplačilo dividend, predstavlja nekaj več kot 50 odstotkov čistega dobička Skupine Triglav za leto 2022 in sedemodstotni dividendni donos. Dividenda bo izplačana delničarjem, ki bodo vpisani v delniško knjigo zavarovalnice 20. junija 2023.

Predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Andrej Slapar se je na skupščini delničarjem zahvalil za zaupanje. "Pri izplačilu dividend nas veseli, da lahko po letih, zaznamovanih z vplivi pandemije, spet izvajamo dividendno politiko na način, kot jo imamo začrtano. To pomeni, da je njeno izvajanje vzdržno za rast, razvoj in finančno stabilnost Skupine Triglav ter atraktivno za naše delničarje.".

Dva nadzornika odstopila, dva pa je skupščina izvolila

Skupščina se je seznanila tudi z odstopnima izjavama nadzornikov Branka Brečka in Petra Kavčiča ter za nova člana nadzornega sveta imenovali Umbergerja in Monico Cramer Manhem. Štiriletni mandat jima bo začel teči v sredo.

Posvetovalni sklep o politiki prejemkov ni bil sprejet

Ta politika v Zavarovalnici Triglav velja in je skladna z zakonodajo, ni pa v celoti usklajena z letošnjo različico priporočil delničarja SDH, ki je bila objavljena po sklicu skupščine delničarjev Zavarovalnice Triglav zato jo bodo proučili in popravili do naslednje skupščine.

 

Delničarjev Save Re 1,60 EUR dividende

Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je na skupščini zastopal 1,60 % prisotnega kapitala oz. 197.190 delnic. Delničarji družbe Save Re, d.d. so se na skupščini seznanili s poslovanje skupine Sava Re v letu 2022, odločali o delitvi bilančnega dobička, podelili razrešnice Nadzornemu svetu in Upravi družbe, ter se seznanili s politiko prejemkov članov vodenja in nadzora družbe, ki pa žal ni bila sprejeta.

 

Ljubljana, 05. junij 2023

 

Delničarjem 1,60 EUR dividende, upravi in nadzornemu svetu pa razrešnica

Skupščina je potrdila predlog Uprave in NS, da se Bilančni dobiček, ki na dan 31. 12. 2022 znaša 41.790.617,92 evra, se uporabi tako:

 

  • Del bilančnega dobička v višini 24.796.313,60 evra se uporabi za izplačilo dividend. Dividenda znaša 1,60 evra bruto na delnico in se 21. 06. 2023 izplača delničarjem, ki so na dan 20. 06. 2023 vpisani v delniško knjigo.
  • Preostali del bilančnega dobička v višini 16.994.304,32 evra se ne uporabi.

Skupščina je tudi podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu.

 

Poslovanje leta 2022 nad načrtovanim

V letu 2022 je skupina še naprej krepila poslovanje na tujih trgih, na katerih so bile dosežene visoke rasti premij in ustvarjenega dobička. Kombinirani količnik skupine se je zaradi popuščanja pandemije COVID 19 pričakovano povečal in je z 90,70 % celo mnogo boljši od načrtovanega.

 

Zavarovalna skupina Sava je v poslovnem letu 2022 kljub zaostrenim razmeram uresničila praktično vse cilje, ki si jih je zadala v svojem poslovnem načrtu. Ustvarila je za 68,2 milijona evrov dobička po obdavčitvi, s čimer je za 13,7 odstotka presegla načrtovanega. S tem je bila dosežena visoka 14,9-odstotna donosnost lastniškega kapitala. Obseg poslovanja, merjen s kosmato premijo, v višini 774,1 milijona evrov je skupina povečala za 6,1 odstotka, k čemur sta največ prispevala odseka premoženje in pozavarovanje. V letu 2022 je skupina še naprej krepila poslovanje na tujih trgih, na katerih so bile dosežene visoke rasti premij in ustvarjenega dobička.

 

Strategija 2022 - 2027

Z novo strategijo za obdobje 2023–2027, ki jo je skupina sprejela konec leta 2022, se nadaljuje uresničevanje  poslanstva in vizije - s predanostjo in nenehnim napredkom zagotavljati varnost in kakovost življenja.

 

Potrditev bonitetne ocene

Bonitetni agenciji S&P Global Ratings in AM Best sta Savi Re v 2022 ponovno podelili odlično bonitetno oceno »A«, tako pa potrdili njeno kapitalsko trdnost in solventnost.

Odziv Društva MDS na predloge Banke Slovenije za rešitev izbrisanih delničarjev in obvezničarjev v sanaciji slovenskih bank

Rajko Stanković – predsednik Društva MDS se je udeležil današnje predstavitve stališč Banke Slovenije glede rešitev za izbrisane delničarje in obvezničarje slovenskih bank, kjer bi po predlogu strokovnjakov Banke Slovenije bančni razlaščenci sredstva terjali od novoustanovljenega državnega sklada.

Sprva moramo jasno povedati, da bi v kolikor ne najdemo skupnega jezika o izvensodni poravnavi oz. poravnalni shemi, mora zakon pripravljati Ministrstvo za pravosodje in ne Ministrstvo za finance s pomočjo Banke Slovenije, saj ne more popravo neustreznega zakona za popravo krivic, pripraviti tisti, ki je bil aktivni akter teh dogodkov. Če se pošalimo je to enako kot bi dali obsojencu za kaznivo dejanje možnost, da spreminja oz popravi kazenski zakonik in bi lahko njegovo kaznivo dejanje postalo le prekršek.

Ljubljana, 10. marec 2023

Društvo MDS opozarja na sledeče nedoslednosti, ki jih je zaznalo iz predlogov Banke Slovenije:

  • razmišljanje, da Ministrstvo za finance in Banka Slovenije nastopata kot stranski udeleženec v pravdi na strani Republike Slovenije ni skladen z »načelom izenačitve orožij«, saj je bil namen ZPSVIKOB tudi to, da bi  pred sodiščem uravnotežiti pravno težo obeh strani, tako razmišljanje Banke Slovenije pa to neravnotežje še poglablja v prid tvorcev izbrisa.
  • tudi razmišljanje, da bi se v postopke po vzoru denacionalizacije vključevalo upravne enote je popolnoma nedomišljeno, saj imajo le te veliko obveznosti iz drugih zakonov in komaj zmorejo opraviti svoje redno dela in ne predstavljamo si, da bi jim naložili vodenje postopkov in izdajo preko 100.000 odločb za oškodovance,
  • odškodnina po največ nabavni ceni instrumenta krši temeljno načelo poplačila dejansko utrpljene škode in ruši finančni sistem, saj nihče več ne bo pripravljen vlagati, če bo v najboljšem primeru dobil toliko, kolikor je vložil
  • rešitev, kjer bi Banka Slovenije določala, kateri dokumenti so potrebni za pravdo (in je s tem dovoljen vpogled vanje), je enaka rešitvi, kjer bi obdolženi določal, katere dele stanovanja je treba preiskati v predkazenskem postopku.
  • Banka Slovenije ne more biti "pomočnik sodišča", saj je sporne ukrepe izvedla in je potencialno odškodninsko odgovorna, kot je ugotovilo tudi Sodišče EU.

Moramo pa pohvaliti dva predloga in sicer:

  • da Banka Slovenije priznava tek obresti, kar do sedaj noben zakon tega ni predvidel
  • in, da prvič priznava, da je možno, da je kdo od Banke Slovenije naredil napako in se bo lahko uveljavljal regresni zahtevek zoper Banko Slovenijo. 

Po koncu tiskovne konference je Rajko Stanković – predsednik Društva MDS povprašal oba sodelujoča predstavnika na tiskovni konferenci ali je Banka Slovenije pripravljena sesti za skupno mizo s predstavniki delničarjev in obvezničarjev in njihovimi pravni zastopniki, ministrstvom za finance in ministrstva za pravosodje, da poiščemo skupno izvensodna poravnavo, še zlasti ker vemo, da je Republika Slovenije npr. v NKBM bila 94,08 % lastnik, v NLB pa 89,04 % lastnik na dan izbrisa in je predmet poravnave v primeru delničarjev NLB le 5,92 % in v delničarjev NLB le 10,96 % upravičencev, ki niso država in z njo povezane osebe v 100 % njeni lasti. Oba akterja sta izrazila naklonjenost iskanju skupne rešitev, še pred morebitnim pisanjem novega tretjega zakona.

Za ogled prispevka iz oddaje 24UR POP TV z naslovom: "Kdo bo poplačal oškodovance?" pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Kako smo si to v Društvu MDS zamislili?

V Društvu MDS predlagamo, da v posebnem zakonu opredelijo izvensodno poravnavo na način, da vsi izbrisani delničarji in obvezničarji dobijo poplačilo, in sicer delničarji po zadnji revidirani knjigovodski vrednosti delnice skladno z standardi MSRP na dan 31. 12. 2012 za vse banke razen za Banko Celje, kjer je ta datum 31. 12. 2013, torej leto pred izbrisom. To npr. pomeni v primeru NKBM za 1 delnico 4 EUR in 92 centov, NLB za 1 delnico 58 EUR in 40 centov, za 1 delnico ABANKO VIPA d.d. 23 EUR in 44 centov, v Banki Celje na dan 31.12.2013 pa 80,00 EUR za 1 delnico. Obveznice, torej kredit fizičnih in pravnih oseb poslovnim bankam, pa v višini 100 %. Predmet pogajanj so zakonite zamudne obresti, ki znašajo 8 % letno in se je iz tega naslova do sedaj nateklo 693 milijonov EUR na 963 milijonov glavnice.

A pozor v tem znesku je tudi izbrisano lastništvo Republike Slovenije kot delničarke in če pogledamo, podrobneje delničarje NKBM in NLB pred izbrisom je v NKBM je RS imela 94,08 % lastništvo, v NLB pa 89,04 % lastništvo.

Za ogled prispevka iz oddaje Dnevnik ob 19.00 TV SLO1 z naslovom: "Bodo bančni razlaščenci vendarle lahko prišli do odškodnin?" pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Ker nismo opravili vseh analiz predvidevamo, da je nedržavnih izbrisanih delničarjev in obvezničarjev maksimalno 30 % tako, da iščemo rešitev za poplačilo  glavnice, ki ne presega 270 mio EUR, saj se država ne more poravnati sama s seboj.

Izvedba po predlogu MDS

Predlagamo tudi zelo enostaven način sklenitve poravnave, da bi izbrisani delničar ali obvezničar prišel na svojo poslovno banko, kjer prejema plačo, pokojnino ali drug dohodek, in povedal, da je bil delničar ali obvezničar, poslovna banka bi imela arhivske delniške knjige in bi natisnila predlog poravnave, predhodno identificirala osebo, ki to sklepa, saj je njena stranka, in po podpisu poravnave, katere del bi bila odpoved nadaljnjim pravnim postopkom, v sedmih delovnih dneh izvršila plačilo na TRR sklenitelja poravnave. S tem bi bila z minimalnimi stroški poravnava dokončno sklenjena.

Predlagamo tudi, da do skupne vrednosti 100.000 EUR izplačajo vsem delničarjem in obvezničarjem v denarju (ocena, da za to rabijo maksimalno do 50 mio EUR), za razliko pa Republika Slovenija izda 10-letno ali 20-letno obveznico, ki jo kotirajo na ljubljanski borzi.

Društvo MDS predlaga izvensodno poravnavo po že drugem padcu ZPSVIKOB na ustavnem sodišču, saj izbrisani delničarji in obvezničarji bank nimajo pravnega sredstva

Mineva že deseto leto od sramotnega izbrisa delnic in obveznic slovenskih bank, razlaščeni delničarji in obvezničarji pa so ponovno – oziroma še vedno – brez učinkovitega pravnega sredstva, saj je danes Ustavno sodišče Republike Slovenije kot neustavnega razveljavilo zakon (ZPSVIKOB), ki bi moral omogočiti popravo teh krivic, pri tem pa .

 

Ljubljana, 07.03.2023

 

Čeprav je presoja ZPSVIKOB na ustavnem sodišču potekala kar tri leta in je ta danes sklenil svojo neslavno pot na smetišče zgodovine, pa moramo jasno izraziti ogorčenje nad nedelom Ustavnega sodišča, saj se je pri tej razveljavitvi ukvarjalo le z vidiki, ki jih je izpodbijala Banka Slovenije, in ni vsebinsko presojalo ne zahteve državnega sveta ne treh pobud s strani razlaščencev, ki so jasno opozorili na tiste zakonske in ustavno sporne določbe zakona, ki so krnile njihove pravice. To po domače pomeni, da bodo lahko te sporne določbe, čeprav so bile sprejete v obravnavo Ustavnega sodišča, a se to na koncu o njih sploh ni izreklo, znašle še v tretjem zaporednem zakonu (po ZBan-1L in ZPSVIKOB) in bodo morali razlaščenci ponoviti pot na Ustavno sodišče že tretjič.

Če opozorimo samo na dva vidika:

  • skrajno očitno sporna je določba, ki Republiki Sloveniji nalaga intervencijo v bran ravnanjem Banke Slovenije in s tem v prid izbrisom; namen ZPSVIKOB naj bi bil pred sodiščem uravnotežiti pravno težo obeh strani, ta določba pa neravnotežje v prid tvorcev izbrisa nasprotno še potencira;
  • povsem nerazumna je tudi določba o 0% obrestni meri, kar pomeni, da bi razlaščenci celo po desetih letih in razmahu inflacije dobili izbrisano glavnico še dodatno razvrednoteno, saj je bila le v zadnjih dveh letih inflacija več kot 20,4 % (vir: https://www.stat.si/Inflacija/sl-SI) ,

Pri tem moramo pohvaliti ločeno mnenje sodnika dr. Rajka Kneza, ki je kot edini opozoril, da se je Ustavno sodišče v tej odločitvi ukvarjalo le s pravicami Banke Slovenije, nič pa s kršitvami pravic razlaščencev, ki tako že deseto leto nimajo nikakršnega sodnega varstva. Edini je opozoril tudi na negativno revizijsko poročilo Računskega sodišče, ki je že decembra 2020 jasno in nedvoumno ugotovilo, da je bila Banka Slovenije pri upravičevanju ukrepa izbrisa delnic in obveznic neuspešna (kar seveda ni v skladu z vseskozi ponavljano mantro tvorcev izbrisa, češ da pri izbrisih še vedno ni bila ugotovljena nobena nepravilnost).

Za ogled TV prispevka iz odaje 24ur POP TV z dne 07.03.2023 pritinite na sliko ali TUKAJ.

 

Nedoslednosti v odločbi US

US je očitno namerno prezrlo dejstvo, da so pobudniki, ki so zahtevali priznanje položaja stranskega udeleženca stranke sodnih postopkov, ki so bili prekinjeni zaradi vložitve zahteve BS za oceno ustavnosti ZPSVIKOB.

Zato ne drži razlog za nepriznanje stranke udeležbe v 46. točki odločbe, da pobudniki, ki uveljavljajo položaj stranskega udeleženca ne sodelujejo v sodnih postopkih, ki so bili prekinjeni.

Prav tako je nadaljnja obrazložitev US, da bo posebej odločalo o pobudi Janeza Žagarja in drugih, irelevantno, ker dejansko do odločanja o argumentih v pobudi ne bo prišlo, ker je zakon že razveljavljen in so pobudniki izgubili pravni interes.

To pa pomeni, da so vse procesne dileme ostale odprte in bo novi zakon ponovno izpodbijana pred ustavnim sodiščem, saga pa se bo nadaljevala. 

 

Javni poziv Državnemu zboru Republike Slovenije in Vladi Republike Slovenije dr. Roberta Goloba

Ker 9 let in 3,5 mesece po izbrisu nimamo nikakršnega Zakona, saj je bil že drugič razveljavljen, ne učinkovitega pravnega sredstva Rajko Stanković – predsednik Društva MDS zato danes naslavlja javni poziv na DZ RS in Vlado RS dr. Roberta Goloba, da nemudoma začnemo iskati izvensodno rešitev ter najdemo pravičen način poplačila vsakega 4 državljana Republike Slovenije, ki je varčeval v delnicah ali obveznicah neposredno ali preko pokojninskih skladov in zavarovalnic (Zavarovalnica Triglav, Sava RE, Zavarovalnica Sava, Modra zavarovalnica, Triglav pokojninska družba, Prva pokojninska družba A...)

Opozorili bi tudi na dejstvo, da vsi vztrajno pozabljajo, da banke niso šle v stečaj in tudi to, da je podrejena obveznica, bila de facto posojilo fizičnih ali pravnih oseb posamezni banki, ki ga le te že 9 let in 3,5 mesecev ne vračajo. V obratnem primeru pa bi banka uporabila vsa prisilna pravna in davčna sredstva za izterjavo celotnega dolga z obrestmi od fizičnih ali pravnih oseb, če le te nebi vračale najetih kreditov.

 

Naredimo novo cenitev in plačajmo ugotovljeno razliko

Če želimo pošteno poplačilo naj Republika Slovenija skupaj z Banko Slovenije naredi ponovno pošteno cenitev skladno z  Direktivo o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij (BRRD) in ugotovi dejanski plus ali minus in naj nadomesti razliko.

 

Poseben zakon za izvensodno poravnavo

V Društvu MDS predlagamo, da v posebnem zakonu opredelijo izvensodno poravnavo na način, da vsi izbrisani delničarji in obvezničarji dobijo poplačilo, in sicer delničarji po zadnji revidirani knjigovodski vrednosti delnice skladno z standardi MSRP na dan 31. 12. 2012 za vse banke razen za Banko Celje, kjer je ta datum 31. 12. 2013, torej leto pred izbrisom. To npr. pomeni v primeru NKBM za 1 delnico 4 EUR in 92 centov, NLB za 1 delnico 58 EUR in 40 centov, za 1 delnico ABANKO VIPA d.d. 23 EUR in 44 centov, v Banki Celje na dan 31.12.2013 pa 80,00 EUR za 1 delnico. Obveznice, torej kredit fizičnih in pravnih oseb poslovnim bankam, pa v višini 100 %. Predmet pogajanj so zakonite zamudne obresti, ki znašajo 8 % letno in se je iz tega naslova do sedaj nateklo 693 milijonov EUR na 963 milijonov glavnice.

Predlagamo tudi zelo enostaven način sklenitve poravnave, da bi izbrisani delničar ali obvezničar prišel na svojo poslovno banko, kjer prejema plačo, pokojnino ali drug dohodek, in povedal, da je bil delničar ali obvezničar, poslovna banka bi imela arhivske delniške knjige in bi natisnila predlog poravnave, predhodno identificirala osebo, ki to sklepa, saj je njena stranka, in po podpisu poravnave, katere del bi bila odpoved nadaljnjim pravnim postopkom, v sedmih delovnih dneh izvršila plačilo na TRR sklenitelja poravnave. S tem bi bila z minimalnimi stroški poravnava dokončno sklenjena.

Predlagamu tudi, da do skupne vrednosti 100.000 EUR izplačajo vsem delničarjem in obvezničarjem v denarju (ocena, da za to rabijo maksimalno do 90 mio EUR), za razliko pa REpublika Slovenija izda 20-letno obveznico, ki jo kotirajo na ljubljanski borzi in v ta namen ovenjujemo letni strošek z obrestmi približno od 45 do 55 milijonov EUR.

Na skupščini Elektra Maribor dva nova nadzornika, dodatne dividene in dokapitalizacije ne bo

Na skupščini Elektra Maribor, ki jo je vodil odvetnik Stojan Zdolšek, so se delničarji seznanili z odstopom člana nadzornega sveta Sama Iršiča, ki po zakonodaji ne more biti član nadzornega sveta glede na to, da sedi v upravi Mariborske livarne, ki je v stoodstotni lasti države in odstopom člana nadzornega sveta Tomaža Orešiča, ki je to storil le en dan pred zasedanjem skupščino.

Maribor 07.02.2023

Seznanitev z odstopom dveh nadzornikov in izvolitev dveh novih članov nadzornega sveta

Po seznanitvi z odstopoma je skupščina na predlog SDH izglasovali dva nova nadzornika in sicer Cirila Pucka, ki je že sedel v nadzornem svetu Elektra Maribor, in Jureta Bočka iz Velenja. Pucko je poslovanje Elektra Maribor že nadziral v letih 2014 in 2018 v BSP Energetski borzi kot vodja tržnih raziskav. Javnosti pa je najbolj znan kot poslanec državnega zbora v letih od 1992 do 2004, ko je leta 1996 prestopil iz tedanje stranke SKD v Drnovškovo LDS in mu tako omogočil mandatarstvo. Danes Pucko politično gravitira h Gibanju Svoboda. Boček pa je od leta 2009 zaposlen kot tehnični direktor v velenjskem podjetju Adesco.

Dodatne dividende ne bo

Skupščina ni izglasovala predloga razporeditve dela 1,7 milijona evrov nerazporejenega bilančnega dobička za dividende v višini 0,05 evra na delnico. Uprava je pa pojasnila, da bi predlagano izplačilo nerazporejenega dobička za dividende zmanjšalo financiranje investicij, ne bi pa ogrozilo likvidnosti družbe.

Delničarji nismo uspeli s predlogom za dodatno dividendo in dokapitalizacijo zaradi dolga SODO

Skupščina tudi ni izglasovala predloga malih delničarjev o povečanju osnovnega kapitala za največ pet milijonov evrov zaradi dolga Sistemskega operaterja elektrodistribucijskega omrežja (SODO), ki je konec leta 2021 iz naslova omrežnin do Elektra Maribor že 12,5 milijona evrov, podatka za konec leta 2022 pa uprava, »še nima«??? in bo znan po obračunu regulatornega leta 2022.

Je pa znana ocena, po kateri naj bi Elektro Maribor zaradi znižanje omrežnine kot posledice ukrepa vlade za blaženje energetske draginje prebivalstva in gospodarstva imel za okoli 15,4 milijona evrov nižje prihodke.

Elektro Maribor je pravno varstvo začel šele v mesecu avgustu 2023 skupaj z drugimi EDP-ji, torej dva in pol meseca po prenehanju spornih določil in zaenkrat ni bil uspešen

Predsednik Uprave je povedal, da so sprožili pobudo za ustavno presojo v mesecu avgustu 2023, ki pa je bila zavržena s pojasnilom, da lahko vložijo upravni spor zoper odločbo Agencije za energijo šele po izdaji odločbe o spremembi regulatornega okvira za leto 2022, ki pa še ni bila izdana. Potem ko je zakon 31. maja lani prenehal veljati, pa mora SODO tožiti državo, elektrodistribucijska podjetja pa SODO, a se to še ni zgodilo. 

Elektro Maribor izplačala akontacijo delovne uspešnosti

Skupščina Luke Koper odpoklic starih in imenovanje novih nadzornikov

36. skupščine delničarjev Luke Koper so je udeležilo 72,9 odstotka kapitala z glasovalnimi pravicami. Na današnji skupščini delničarjev so se delničarji najprej seznanili z odstopom Tamare Kozlovič, ki je maja lani odstopila, ker je bila izvoljena za poslanko DZ, nato so še odpoklicali štiri člane nadzornega sveta in sicer: Francija Matoza, Nevenko Črešnar Pergar, Andreja Koprivca in Božidarja Godnjavca.

Za nove nadzornike so imenovali Boruta Škabarja na predlog Mestne občine Koper, kot ostale 4 predstavnike kapitala pa imenovali  Barbaro Nose, Jožefa Petroviča, Boštjana Raderja in Mirka Bandlja.

Koper, 06.02.2023

SDH predlagal odpoklic in imenovanje novih članov nadzornega sveta

Odpoklic štirih nadzornikov, ki zastopajo kapital, je predlagal Slovenski državni holding (SDH). Ta ima v lasti 11,13 odstotka delnic. Sklic izredne skupščine je zahteval tudi v imenu države, ki je neposredno lastnica 51-odstotnega deleža Luke Koper. Ob tem je 4,98 odstotka delnic last Kapitalske družbe, 3,14 odstotka pa Mestne občine Koper. V nadzornem svetu ostaja peti predstavnik kapitala Tomaž Benčina, ki je mandat začel 7. junija 2022.

Predstavitev novih članov nadzornega sveta Luke Koper

Borut Škabar je diplomiran zgodovinar, skozi celotno kariero pa se ukvarja s pomorskimi prevozi oziroma pomorsko logistiko. Trenutno je lastnik in direktor podjetja Bluemarine d.o.o Koper ter direktor družb Blueship STI ltd. Istanbul in Conbulk d.o.o. Koper, so zapisali v obrazložitvi. Njegovo izvolitev sta predlagali občini Koper in Ankaran, na območju katerih leži pristanišče.

Barbara Nose je specialistka revidiranja računovodstva, direktorica in pooblaščena revizorka družbe Constantia Prima d.o.o. iz Ljubljana. Kot je pojasnila predstavnica SDH, ima več kot 25 let izkušenj operativnega vodenja revizijskih projektov, med drugim pa je kot nadzornica sodelovala v nadzornih svetih Luke Koper, Savi Re, sedaj pa je članica NS v Pošti Slovenije d.o.o.

Jožef Petrovič je pomočnik generalnega direktorja Slovenskih železnic. Po zagotovilih predlagateljev ima poleg izkušenj na področju prometa tudi bogate menedžerske izkušnje na področju komerciale.

Boštjan Rader je zaposlen na SDH kot samostojni upravljavec in ima izkušnje pri upravljanju državnega premoženja, so obrazložili.

Mirko Bandelj je nekdanji minister za notranje zadeve in dolgoletni generalni sekretar vlade v času, ko je imela glavno vlogo LDS. Zdaj je zaposlen v lastni odvetniški pisarni. Tudi on ima veliko izkušenj z delovanjem v nadzornih svetih družb v lasti države.

Skupščina Petrola se je seznanila z škodo zaradi regualacije cen v Sloveniji in Hrvaški in predvidenimi ukrepi

Pooblaščenca Društva MDS sta na skupščini zastopala 381 delničarjev in 324.339 delnic z glasovalno pravico oz 1,08 % zastopanega kapitala na skupščini. V nadaljevanju objava Petrola d.d. z dne 27.12.2022.

 

Ljubljana, 27.12.2022

35. skupščina družbe Petrol d.d. Ljubljana je obravnavala vpliv regulacije cen energentov na poslovanje skupine Petrol in obvladana tveganja družbe Geoplin d.o.o. Ljubljana

 

Regulacija cen goriv in ostalih energentov pomembno vpliva na poslovanje skupine Petrol v letu 2022 in tudi v 2023. Poziv k povračilu škode.

Danes, 27. 12. 2022, je bila izvedena skupščina delničarjev družbe Petrol d.d., Ljubljana, ki je bila sklicana na zahtevo delničarjev Vizija Holding, d.o.o. in Vizija Holding Ena, d.o.o. Na seji so se delničarji seznanili:

- s poročilom nadzornega sveta in uprave o nastali škodi zaradi regulacije cen energentov v letu 2022 in povračilu škode s strani Republike Slovenije in Republike Hrvaške ter o vplivu le-teh na poslovanje in bonitetno oceno družbe/skupine v letu 2022 in z oceno vpliva le-teh na poslovanje družbe/skupine v letu 2023;

- s poročilom nadzornega sveta in uprave družbe o poslovanju hčerinske družbe Geoplin d.o.o. Ljubljana v letu 2022 in

- s poročilom nadzornega sveta in uprave o vplivih regulacije cen naftnih derivatov, plina in elektrike na poslovanje družbe/skupine v letu 2022 in z oceno vpliva na poslovanje družbe/skupine v letu 2023.

 

Škoda kot posledica regulacije cen naftnih derivatov

Delničarjem je bilo najprej predstavljeno, na kakšen način in v kolikšni meri je bila družbi Petrol d.d., Ljubljana in skupini Petrol povzročena škoda, ki je nastala z regulacijo cen naftnih derivatov v Sloveniji in na Hrvaškem, ter aktivnosti, ki jih je družba doslej izvedla, da bi ji bila nastala škoda povrnjena. V obeh državah so ukrepi regulacije cen protipravni in nesorazmerni, saj celotno breme regulacije nosijo trgovci z naftnimi derivati, s čimer je podana pravna podlaga za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov.

V Sloveniji je Vlada v letu 2022 sprejela dve uredbi (v mesecu marcu in maju; Uradni list RS št. 36/2022, s sprememb. in dopol. in 64/2022), s katerima je določila najvišjo dovoljeno drobnoprodajno in veleprodajno ceno naftnih derivatov ter (od 1. 4. 2022 dalje) obveznost podjetij, da ne smejo prenehati prodajati blaga. Vlada je z obema uredbama cene 95-oktanskega neosvinčenega motornega bencina in dizelskega goriva določila tako nizko, da družba Petrol d.d., Ljubljana s prodajo po reguliranih cenah ni pokrila niti nabavnih stroškov goriva. S kasnejšo uredbo (junij) je vlada določila najvišjo dovoljeno višino marže in mehanizem izračuna cene goriv. Izračunana škoda za družbo Petrol d.d., Ljubljana za obdobje od 15. 3. 2022 do 20. 6. 2022 po metodologiji „Obrazec za ugotavljanje škode iz regulacije“, prejeti s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, znaša 106.931.045 EUR. Izračun je preverila tudi revizorska hiša PriceWaterhouse Coopers, ki je potrdila njegovo matematično pravilnost.

Uprava družbe Petrol d.d., Ljubljana si je v komunikaciji z državnimi organi v Sloveniji skozi številne sestanke, dopise in poslane zahtevke ves čas prizadevala za dialog in rešitve, vezano na neustrezno regulacijo cen in povrnitev nastale škode.

Družba Petrol d.d., Ljubljana je na temo regulacije cen naftnih derivatov in upravičenosti do povračila škode pridobila pravni mnenji prof. dr. Mihe Juharta in odvetnika Tomaža Ilešiča iz Odvetniške družbe Rojs, Peljhan, Prelesnik & Partnerji. Pridobljeni pravni mnenji pritrjujeta stališču družbe Petrol d.d., Ljubljana, da so sprejeti vladni ukrepi nezakoniti in neustavni, saj so nesorazmerni in nenujni. Ob zapovedani prodaji naftnih derivatov in hkratni opustitvi določitve primernega nadomestila za čas regulacije, je družbi Petrol d.d., Ljubljana nastala občutna premoženjska škoda, ki predstavlja tako močan poseg v pravico do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave in pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave, da je izpolnjen kvalifikatorni element protipravnosti. Glede na izpolnjene predpostavke odškodninske odgovornosti na strani države je družba Petrol d.d., Ljubljana upravičena do povračila škode. 

 

Javni poziv DZ RS in Vladi RS dr. Roberta Goloba za izvensodno rešitev sramotnega izbrisa in 9 letne agonije izbrisanih delničarjev in obvezničarjev slovenskih bank

Danes mineva 9 let od sramotnega izbrisa delnic in obveznic slovenskih bank in delničarji in obvezničarji niso prav nič bližje rešitvi, kljub 2 zakonskim predlogom, saj zaradi »absolutne prednostne obravnave« nimamo še veljavnega zakona, ki ga že drugič presojajo na ustavnem sodišču že več kot 1 leto in pol. Prvič pa so to presojali kar 2 leti.

Ljubljana, 18.12.2022

NPU oddal kazenske ovadbe 4 leta nazaj na SDT, epiloga že ni

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je 25. decembra 2018 pozdravilo  novico, da je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) na specializirano državno tožilstvo (STD) podal kazenske ovadbe zoper odgovorne v sanaciji bank.

Spomnimo, časopisa Delo in Finance sta 24. marca 2017 objavila dodatne podrobnosti v zvezi s sanacijo slovenskih bank; takrat neposredno podrobnosti iz sodne odredbe (celotno odredbo so razkrile Finance), ki je očitno bila podlaga za izvedbo hišnih preiskav v Banki Slovenije, Banka Slovenije pa je v sodelovanju z Evropsko centralno banko (ECB) poskušala javnost prepričati, da je vse v najlepšem redu in da je krivda na strani vseh ostalih (tudi policije), če tega ne razumejo. V Društvu MDS ne bomo ponovno poudarjali kako so zadeve šokantne, ampak bomo samo izrazili upanje, da bo Banka Slovenije kot institucija sedaj prenehala krivdo valiti na druge in bo pravosodnim organom omogočila, da strokovno opravijo svoje delo.

V Društvu Mali delničarji Slovenije (v nadaljevanju Društvo MDS) želimo še enkrat Ustavno sodišče RS opozoriti na objavo revizijskega poročila »Pravilnost poslovanja Banke Slovenije v letih 2017 in 2018"

V Društvu MDS smo iz povzetka revizijskega poročila »Pravilnost poslovanja Banke Slovenije v letih 2017 in 2018«, ki ga je javno objavilo Računsko sodišče lahko razbrali sledeče:

Banka Slovenije ne le da ni ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, temveč je standarde in predpise kršila do te mere, da se odpira vprašanje sistematičnega kršenja pravnega reda Republike Slovenije in to celo s kaznivimi dejanji, saj iz javne izjave predsednika Računskega sodišča sledi, da so organom pregona naznanili vsaj dve. 

iz zadnje ugotovitve povzetka revizijskega poročila (»z evidentiranjem zgradb v Avstriji po ½ ocenjene vrednosti nepremičnine je ravnala v neskladju z Zakonom o Banki Slovenije, Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja in Smernico Evropske centralne banke (EU) 2016/2249 z dne 3. novembra 2016 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (ECB/2016/34)«) je razvidno tudi, da ima Banka Slovenije z zakonitimi in poštenimi vrednotenji kronične težave, ki so se pokazale že pri pregledu vrednotenj pred izračunom potrebne dokapitalizacije bank leta 2013.

Glede na dejstvo, da je Računsko sodišče izdalo tako mnenje, je nujno, da se z njim seznani tudi ustavno sodišče kot najvišja pravna instanca, in s tem dokaže svojo strokovnost  in kredibilnost in ne kot do sedaj, ko smo žal dobili občutek, da ne želi pravno sankcionirati številne nepravilnosti Banke Slovenije. Žal podatka o tem, da se je Ustavno sodišče s tem seznanilo uradno do danes še ni sporočilo.

Za ogled celotnega revizijskega poročila kliknite TUKAJ.

Za ogled povzetka revizijskega poročila kliknite TUKAJ.

Za ogled infografike revizijskega poročila kliknite TUKAJ.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.